IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Ghostbusters

Žal pa Terminal Realityju visoke ravni, ki jo zastavijo filmski scenarij, humor in razgibana prva polovica, ni uspelo obdržati vseskozi. Kakih sedem, osem ur dolga igra pozneje resno izgubi napetost, saj ti naloži zamudno, nevzdušno rajžanje po duhamornih hodnikih ter kvazi labirintih, ki to sploh niso, saj po njih vodi le ena pot. Takisto se zalomi pri raznolikosti boja, kajti čeprav je sovražnikov obilo in se grafično ter zvoč­no šopirijo, so opremljeni z osnovnimi vzor­ci premikanja in napadanja, za njih poraz pa uporabljaš ene in iste preproste prijeme. Ugonobiti navadne duhove na koncu na čisto enak način kot tiste spočetka kaže na to, da je igra namenjena ljubiteljem enostavnejših izdelkov. Isto gre sklepati po očitnih šibkih točkah na šefih, ki so veliki in glasni, a jih poraziš nadvse zlahka. Spopadi tako postanejo enolični in pojavi se občutek, da igri zmanjkuje žmohta. Redkokdo bo navdušen tudi nad okornostjo lika, ki se premika počasi, se leseno ogiba in je v gneči kot žogica za pinkponk, saj sovražniki nevidno napadajo od zadaj ter s strani in ga stalno zbijajo po tleh. Dogajanje se zato neprijetno ustavlja, k čemur pripomorejo kolegi, ki lagano sportski trimčkajo do tebe in te nerodno oživljajo.

Glede na to, kako orjaški je Marshmallow Man in kaj bi lahko storil s stolpnico, na kateri si, z njim opraviš na dokaj lahek način. Ampak poka pa.

Dodaten sloj mrtvečevega izcedka sta dodala založ­ni­ka Atari in Sony, ki sta nekaj zajebala pri vsaki verziji za ta močne sisteme. V Evropi bo zaradi kravatarskih mahinacij do konca oktobra na prodaj le inačica za PS3, ki teče v nižji ločljivosti in ima krepko slabše teksture od verzije za xbox 360. Če imaš slednjega, si lahko NTSC-Ghostbusterje uvoziš iz Zdru­že­nih držav, saj je plošček regijsko nezaščiten. Ta izvedenka je superiorna oni za PS3, vendar obe kvari zatikanje grafike. Ko je na zaslonu veliko učinkov, kar se zgodi zlasti proti koncu špila, grafični srček Infernal Engine poklekne. Resda je pohvalno, da so svetlobni učinki ču­doviti in da se pogon lepo poigrava s svetlobo ter senco. A ko se začne dogajanje brutalno, domala katastrofično zatikati, zaradi česar je težko naciljati tarčo in trpi vsa igralnost, bi zelo rad imel kak efekt manj in frejm več. Na peceju je bolje, čeprav izdelek ni izvrstno optimiziran in na močnih mašinah deluje slabše, kot bi pričakoval. Mnoge bo motilo tudi čudno, zdaj sunkovito, zdaj obotavljivo premikanje merka, saj miška neposredno oponaša desno gobico na joypadu. Obvezno je treba izključiti pomoč pri merjenju, sicer se lahko od hudega še sam preseliš na oni svet. Računalniška izvedenka PC bo na stari celini tako kot ona za X360 oficielno na voljo novembra in nima nobenega večigralstva. Najbrž jo onkraj Luže v škatli rav­no zaradi tega prodajajo za polovičnih 30 dolarjev in le upamo lahko, da se bo Atari tega držal tudi v Evropi. Določeni spletni servisi, kot je Direct2Drive, si recimo že drznejo računati štirideset zelencev.
Na koncu je vtis mešan. Ghostbusterji spravljajo v smeh, navdušijo z vzdušjem ter raznovrstnimi duhci, udarjajo z izvedbo in so pretežno zabavni. So enako lahkoten, pozabljiv nesmisel kot film. Toda druga polovica je slabo načrtovana, boj postane opazno monoton, okornost lika ter spotikavo padanje po tleh lomita izkušnjo in število sličic na sekundo ume nihati, posebej na konzoli. Dogajali bodo predvsem tistim, ki niso preveč kritični in bolj cenijo dober scenarij ter velik badabum kot kvalitetno igranje.

Igro po licenci Ghostbusters je najprej delala slovenska skupina ZootFly. Nakar so uleteli tujezlatni šefi in jim projekt enostavno vzeli.

Ghostbusters
založnik: Terminal Reality / Atari
objavljeno: Joker 192
julij 2009

70
pristno smešna in vsa filmska
lična zunanjost
začne se impresivno ...
... a nato razvodeni
monoton boj
založniške kolobocije
okvirčki:

(V) več na konzoli