IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Lords of the Realm III
Lords of the Realm III

LordFebo se raje zaluča s katapultom čez zid, kot da bi bil še naprej v družbi teh lordov.

Če bi bili Lords of the Realm 3 kaj prida, bi veličasten opis pričel s kako anekdoto o Rihardu Hudokurčnem ali Viljemu Posiljevajalcu. Toda resnica je na mojo neskrito žalost taka, da naslov smrdi bolj od nočne posode jetične

Strateški pogled z ništrcem možnosti: sprehajamo figurice in razdajamo grunt. Spodnje ikonice s praporji so nerazpoznavne enote, razmetane po kraljestvu.
gobavke v grajski ječi. Da, tretji del serije, s katero se je pred ducatletjem proslavila skupina Impressions in si mehko postlala za kasnejše zgodovinsko-gradilne strategije (Ceasar, Zeus ...), je kratkomalo razočaranje. Ne le to, docela zanič je. Od visokoletečih obljub o še nevidenem srednjeveškem vzdušju, o nenadkriljivi gospodarsko-politično-vojaški simulaciji in o neverjetnem taktičnem realnočasnem vojskovanju je ostalo toliko kot od deviške kožice Ivane Orleanske, ko je z njo poravnala račune stoterica angleških soldatov.
Igra na vsesplošno grešnost in kužnost opozori še pred zaresnim dogajanjem, med privajalnimi nalogami, kajti tako slabega in neinformativnega tutoriala zlepa nisem videl. Zato igralcu spočetka kampanje ni kaj dosti jasno, na pamet klikota in se celo po petih končanih misijah počuti domač toliko kot slepec sredi Šervudskega gozda. A ni težava samo v vmesniku, marveč v ozkem naboru reči, ki jih je moč postoriti. V strateškem delu, ki je srce špila in v katerem naj bi celovito skrbeli za vodenje kraljestva, lahko naše možnosti preštejem na parklje kruljavega tesarja: proste fevde dodeljujemo vazalom, sprehajamo stričke s helebardami po zemljevidu in po potrebi zovemo najemnike. Nobenih spremenljivk in drsnikov za določanje recimo sedmin, davkov in plač, nikakršnih podmenijev s podatki o blagostanju podložnikov, nič simpatične izgradnje mest ali trdnjav. Pravzaprav ni niti enega samega elementa, ki ga poznamo iz tosortnih osvajalskih naslovov. Viteški vazali prinesejo čredico mečevalcev, konjenikov ali lokostrelcev, tlačani pridelujejo futer, meščani ustvarjajo denar in cerkev skrbi za dušno

Ena od zgodovinskih bitk vključuje tematiko iz Bravehearta, torej škotske klane proti angleški vojski Edvarda prvega. Edina skupna točka so rdečelasi bradači v krilcih. Obup.
blaginjo podanikov. Sličico izbranega valpeta torej zadegamo na frišno parcelo in izkoristili smo skoraj polovico ponudbe Lordov. Nato skušamo s pošiljanjem figuric, ki predstavljajo nabirko oboroženih sil določenega viteza, podjarmiti sosednje pokrajine. To je to! No, resnici na ljubo lahko armade združujemo, saj bi bili z dvajseterico lokostrelcev precej nekonkurenčni napram stoglavi konjenici. Bolj ironično od križarskih vojn je pak dejstvo, da rojalni omejenosti navkljub ubadanje s posestvi in vojstvi sploh ni enostavno kot na primer v Defenderju krone. Že tako pol stvari delamo na pamet, nakar venomer dobivamo sporočila o tem, da nas je lokalni cerkveni glavar razglasil za heretika, da najštevilčnejši bataljon ne uboga kraljevih ukazov, ker je prezaposlen z lokalno lajdro, da ljudstvo strada ... Pregled nad dogajanjem je zaradi vmesnika, katerega ergonomičnost prekaša le še železna devica, neučinkovit, zmeden in pomanjkljiv, okrepitve pa se vedno pojavijo na napačnih koncih, nakar traja celo večnost, da iz raztrosenih pezantov sestavimo količkaj uporabno soldatesko.
Druga stran igranja je realnočasovni boj. Ta je na prvi pogled edina svetlina izdelka, saj je videti soliden: na voljo so različni postroji in celo dva ali trije

Podaniki imajo par številčnih statistik in lastnosti, ki zaradi nerodnosti in površnosti kot večina ostalih reči ne igrajo vloge.
dodatni ukazi (hitri juriš, obrambni stav, vitez na čelu). A kaj kmalu se tudi ta plat izkaže za podoben nesmisel kot je bilo ustoličenje garjave riti Edvarda II. (Za zgodovinske neznalce: Tadrug' Edo je bil najslabši angleški kralj). Orientacija na zemljevidku je nerodna, pogled bi moral biti zavoljo precejšnjega števila enot še bolj oddaljen, pavza je polovičarska, spričo česar trpi kakršnakoli taktičnost, itak je pa vsega skupaj hitro konec. Za nameček je umetna pamet mestoma tako katastrofalna, da katapult zruši del obzidja z lastno vojsko vred, elitna konjenica se brez bojnih strojev zapodi v osvajanje gradu, lokostrelci najprvo skurijo leseni zid, nakar se mučeniško sprehodijo skozi požar... Konec koncev pa nadzor bitke ni nujen, zakaj celo priročnik svetuje, da moramo zaupati vitezom, ki se bodo po svojih najboljših močeh borili za kraljestvo.
Da bi bilo treba avtorje nabrcati v kronske dragulje, se vidi tudi po beri udejstvovanj. Na razpolago je le petnajst scenarijev v štirih kampanjah in petnajst posamičnih bitk. Slednje vključujejo par znamenitejših bojnih polj: tri iz stoletne vojne (Crecy, Poiters in Agincourt), česnjenje angleških čefar kiltonošnega Williama Wallaca, vseevropsko bitko pri Bouvinesu, upor Lombardske zveze proti Svetorimskemu cesarstvu pri Legnanu in še bi lahko

Za potrebe grebanja slikic sem na slepo navalil z vsemi enotami, stolpi, ovni in katapulti na sovražno trdnjavo. In čisto po nesreči zmagal.
našteval. Žal ne gre za spektakularne obračune tipa Total War, marveč se ravsi, katerih zgodovinska čistost je primerljiva z grajsko kloako, končajo, tako ali drugače, preden uspete izustiti Friderick von Hohenstaufen. Kampanje so enako neposrečene in neizvirne, saj se odvijajo le na britanskem otočju, v Franciji in v Nemčiji. Sicer ima vsak narod svojstven red vojščakov (genovski lokostrelci, škotski hribovci, tevtonski vitezi), toda kje so Vikingi, Arabci, Mavri, križarji, Huni in Mongoli?
Najbolj patetično pri vsem skupaj je, da se v

Tole je najbolj oddaljen pogled Castle Editorja, ločenega in nepotrebnega urejevalnika. Plodno, uporabno in zmogljivo kot sveže skurjena čarovnica.
samem srčku igre skriva zapleten računski stroj, saj ima sleherna malenkost svoj vzrok in svoj nadaljnji vpliv. Vsak nastavljeni fevdalec ima par lastnosti, ki se odražajo na vojski, cekinu in še čem. Eden bo dajal več zlata, drugi dvojno žetev, tretji bo za blagor krone doniral vod grintavih kmetavzev z ošpičenimi preklami - vendar le, ako bo imel za soseda fajmoštra. Cerkev ima pomembno vlogo, ker nudi svete borce, dviguje moralo in lovi čarovnice. Če plenimo po deželi, nam kler obrne hrbet in zanimivi smo le še za odpadne viteze (prepoznamo jih po priimku Bastard). Vitezov je drugače kar sedem vrst, od nižjih do legendarnih. Vsak ima svoje atribute, ki pridejo do izraza na bojišču. Tamkaj je uspešnost pogojena tudi s pravilnimi odločitvami, kar se enot in formacij tiče. Prodor težke konjenice zaustavi zid suličarjev, na strnjene nasprotnikove linije je najboljši odgovor toča strelic, dočim bo za napad najboljša falanga. Ampak četudi je takih medsebojnih odvisnosti nebroj, se nanje pri končni sodbi oziram manj kot rabljevo tnalo na priprošnje

Postroji in morala so hvalevreden element, a kaj, ko je bitka hitro mimo, pavza pa nepopolna, saj med njo določenih ukazov ne moremo izvesti.
obsojenega. V špilu so pač preveč nejasno predočene in da bi prišle do izraza, bi morali programerji ubrati čisto drugačen pristop, morebiti celo poteznega, namesto da so se za razliko od predhodnikov odločili za realni tek časa, ter dodelati in obogatiti vmesnik. Pomanjkljivosti so se bržkone zadnji hip zavedli, zato so najprvo v priročnik vnesli kup dolgočasnega opisovanja vseh atributov (toda nič zgodovinsko-izobraževalnega pisanja), nakar so na CD nasneli tekstovno datoteko z dodatnimi nasveti, ki jih drugače sam ne moreš izgruntati. To je seveda jalov poskus in vse skupaj je zafurano do te mere, da izdelka ne bi šlo jemati resno celo ob pol nižji ceni, kolikor stane v ZDA. Za polni evropski cekin pa lahko Lords of the Realm 3 brez slabe vesti označim za najmanj vredno reč zadnjega časa. Ljubiteljem srednjeveške strategije neskončnokrat raje priporočim ponovno namestitev Strongholda in celo Defenderja.

Lords of the Realm III
založnik: Impressions / Vivendi Universal
objavljeno: Joker 129
april 2004

18
povsem nesmiseln špilavni način
premalo raznolikosti
polna evropska cena