IGROVJE
stranka » igrovje » pc » EndWar
EndWar

Mar glasovno poveljevanje pride v poštev tudi na PCju, se sprašuje Aggressor.

(Opis za xbox 360 in PS3: J185, 76.)
EndWar je prva klasična realnočasovna strategija, ki so jo s konzol prenesli na PC in ne obratno. To pa dandanes pomeni prepeljati jo s sončnih zelenih pašnikov v ogrado s sestradanimi steklimi zvermi. S sekirami. Kako se potemtakem obnese?

EndWar pozna štiri moduse igranja, ki so enaki tako na liniji kot brez povezave: uničenje, napad na utrjeno pozicijo in dve vrsti zbiranja točk z zasedanjem položajev, slično kot v World in Conflict.

Clancyjevski naslov se na računalu še naprej oklepa svoje glavne novosti, gla­sovnega ukazovanja. Za razliko od konzolne verzije je moč kampanjo pognati brez priklopljenega mikrofona, bodo pa tisti, ki si ga ne lastijo, precej zamudili. Ne­majhen del čarov namreč odpade na bujenje sosedov z gromkimi ukazi, kar sploh ne izpade bedno. Naj spomnimo: v mikrofon tako kot na TV-drkalici bevskamo povelja za premike in zajemanje enot, sestavljena iz skupno dobrih osemdesetih besed. Zaporedje gre v smislu “unit five attack hostile seven”, kar naše soldate pod številko pet pošlje v dir proti rdeči ikoni s sedmico, s katero je računalnik označil falota na obzorju. Na konzolah je glasovna prepoznava fenomenalna, na peceju pa ima špil probleme z nekaterimi lovilniki kričanja, ki ne zapopadejo takoj naših želja. Omislite si dober headset - mikrofon na spletni kameri ne vžge. Poleg tega je dobro omejiti šume v okolici. Če pride mama sesat v sobo, pošljite nadnjo jurišne helikopterje. Če mikrofona nimamo, pač poveljujemo z miško, tako kot je za realnočasovne strategije obi­čaj­no, le da je kamera tu pripeta na enote.
Okoli glasovnih ukazov je zgrajena vsa ig­ra, kar pomeni, da je akcija vezana na orientacijske punkte na karti. Nobene gradnje baze ali zbiranja surovin, zgolj mar­ši­ranje proti ključnim točkam, da jih zasedemo ali potamanimo tamkaj zarejenega nasprotnika. Tankce nam dostavljajo letalca, po­dobno kot v World in Conflict. Taktiziranje je precej plitvo, saj je probleme najlaže reševati s čelnimi napadi. Poglavitno je upoštevanje sistema kamen-škarje-papir, ki se mu enote pohlevno udinjajo. Saj je res, da podobno velja za veliko naslovov, a tu je sistem pritiran do skrajnosti, saj je drugih mehanizmov za triumf malo. Nadaljnja posledica konzolne zasnove je majhno število različnih enot, saj postroj šteje le sedem njih: pehoto, inže­nir­ce, tanke, transporterje, helikopterje, topništvo in poveljniško vozilo. Resda zanje obstajajo nadgradnje, ki jim dodajo sekundarno oborožitev, a ta pride do izraza šele v več­igralstvu.

Še ena fajn zadeva je dejstvo, da se enote, nadgrajene v theater of war, prenašajo iz naloge v nalogo. Pri tem je v pomoč, da so med bojem najprej onesposobljene in šele čez čas krepnejo do konca.

Puščavništvo namreč ne pokuka iz kletke, ki jo je ustvarila plitva zasnova, kajti misije v kampanji so premočrtne in dolgočasne. Za nameček je izraba Clancyjevega slovesa porazna, saj o štoriji ni ne duha ne sluha. Ja, v tretji svetovni vojni v bližnji prihodnosti se mlatijo Ameri, Evropa ter Rusi. Toda koga to briga, če ni nobene pripovedi, enote pa se na vsaki strani razlikujejo le po malenkostih? Če razmeroma kratko kampanjo končate z eno stranjo, ni potrebe po preigravanju z drugo. Je pa igri treba priznati dober videz in čeprav sem imel vseskozi neprijeten ob­ču­tek, da grafična podoba ne dosega tiste na xboxu 360, je bila akcija navdušujoča. Ko jo združiš s kričanjem v mikrofon, dobiš vz­duš­je posebne sorte.
No, EndWar dobi smisel šele, ko se odpraviš na linijo, oborožen z mikrofonom, saj ga iz precejšnjega dolgcajta potegne šele človeški nasprotnik. Popravki ukazov z miško omogočajo več prilagodljivosti kot na konzoli, je pa res tečno, da je kamera tudi tu prilepljena na enote. Večigralski sistem theater of war, kjer s soborci z zmagovanjem v bitkah zasedamo province na planetu, vleče in daje nalinijskim bojem smisel. Žal pa dosti špilavcev na mreži ni. Kar je logično, saj je založnik EndWar vrgel med srdito pecejaško konkurenco, kjer njegove slabosti pridejo bolj do izraza in koder ga sorodni World in Conflict poseka na vseh frontah. Okej, razen pri dretju v mikrofon.

Glasovno ukazovanje ima svoje meje, če je treba urno vskočiti z natančnim odrejanjem položaja, saj so možje v tem pogledu precej tumpasti. Tu je miš jako dragocena in mnogo boljša od križca.

EndWar
založnik: Ubisoft Shaghai / Ubisoft
objavljeno: Joker 190
maj 2009

69
dobra izvedba
spletni modusi
gla­sovno ukazovanje
plitka, dolgočasna kampanja
enake strani
tumpasta umetna pamet

 
sorodni članki