IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Stalin vs. Martians
Stalin vs. Martians

Aggressor najde nekaj, s čimer bo odgnal še tako močnega zavojevalca.

Celo mene kot dežurnega eksperta za ruskost je prikolica za akcijsko strategijo Stalin vs. Martians pustila široko zevajočih ust. Na trance poplesujoči Stalin pač ni prizor, ki bi ga bili zadnja desetletja vajeni. Oziroma kadarkoli. Prisotni smo si bili skupni v sklepu, da bo igra bodisi genialna, bodisi katastrofalna. V resnici je oboje - je genialno katastrofalna.

Zeleni tankci risankasto kurijo luškane male Marsovčke.

Štorijo lahko zgostim v en sam stavek: marsovci napadejo Sibirijo in stric Stalin nam da nalogo, da jim zarinemo srp med čreva ter kladivo v lobanjo. V šestnajstih misijah realnočasovno nadzorujemo skupinico vojaških enot, ki jo je moč z izpolnjevanjem ciljev širiti s kupovanjem novih. Igranja vanzemaljske strani ni. Rudečo armado sestavljajo dve vrsti soldatov, štiri vrste tankov, samohodni top in katjuše. Razen tega lahko s pravljično močjo komunizma nad sovraga prikličemo nekaj posebnih urokov, kot so vranični prisad (antraks), KGBjevce in 'zgodovinsko neizogibnost', torej smrt. Na drugi strani čaka pisan nabor bitjec, ki so ušla z risbic travmatiziranih otrok. Trioke žoge, ki bruhajo žolč, horde jurišnih telebajskov in gigantske gosenice so tu zato, da se nam naselijo v more. Ob tem imajo luštno navado, da se ob smrti spremenijo v ogromne zlate kovance. S temi nadgrajujemo svoje tankce z boljšim oklepom in topovi.

Iz pisano zelene Sibirije (?!?) oddirjamo tudi na sam Mars. Z gigantskim Stalinom. Raje ne sprašujte.

A že pobrati tak kovanec je umetnost, saj goseničarji nikakor nočejo tja, kamor jim zaukažemo, in raje dirjajo po svoje. Zato je vojsko najbolje označiti v celoti in jo poslati v približno smer marsovske zalege. Tam se udeleži kaotičnega boja, v katerem je natančno postavljanje enot nesmiselno. Prav tako ne gre pričakovati umetne pameti: ko naletimo na nezemljane, nas ti, cvileč nalik osnovno­šolkam, napadejo. Sledi mavrica psihedeličnih eksplozij in če smo preživeli, dirjamo do naslednjega cilja, sicer nalagamo položaj. Od tu gre samo na slabše. Naloge nas vodijo od enega mesta spopada do drugega tako, da so si prizorišča čim dlje narazen, in znajo biti katastrofalno slabo uravnotežene. Dogajanje nima nikakršnega smiselnega ozadja, kar skuša igra omiliti s trance glasbo in občasnimi videi, katerih vsebino si skušam raztolmačiti še zdaj. In tako dalje, do množice hroščev.
Igra je tako absurdno zanič, da bi mislil, da gre za satiro, če ne bi bilo očitno, da se po žilah avtorjev pretakajo litri vodke. Tudi večigralstva ni, ampak kdo bi, ceni 18 evrov na Steamu navkljub, hotel še dlje igrati reč, ki bi jo NKVD uporabljala za mučenje političnih zapornikov?

Stalin vs. Martians
založnik: BWF + Dreamlore + N-Game / Paradox
objavljeno: Joker 190
maj 2009

23