IGROVJE
stranka » igrovje » pc » The Chronicles of Riddick: Assault on Dark Athena
The Chronicles of Riddick: Assault on Dark Athena

Sneti je plešasta mesoreznica, ki naskakuje temno mamaladjo. Tu notri je skrita huda prispo­do­ba. Enovrstična.

Rad imam špile s posluhom za igralca. Dark Athena je že eden takih: po začetnem klikanju za pobeg iz videotkov te na začetnem mestu v glavnem meniju vedno pričaka svetleča se opcija continue. Nič bluzenja po opcijah, nič load game, zgolj stisk tipke enter in hajdi od zadnje shranjene nadaljevalne točke. Nemara se sliši kot malenkost, ampak take reči prihranijo čas ter trud in naredijo izkušnjo bolj gladko. Zato ho­čem, da gredo vsi studiji, ki jim tovrstne prijaznosti še niso padle na pamet, na ekskurzijo s švedski skupini Starbreeze, kjer naj se učijo. A videli bodo še kaj drugega - recimo to, kako na edinstven način zme­šati prvoosebno st­re­ljanko, tiholazčino, pretepačino in znanstvenofantastično ak­cijsko dramo. Marš torej v Štokholm, pa Dolfa mi pozdravite!

Razen nekaterih ujetnikov in punčke, ki se skriva po jeklenih pre­dorih, na ladji ni prijateljskega bitja. Zato jih pač vse na gobec.

Tolikanj bolj zanimivo je, da so nordijci te elemente in še kakega v en kotel zadegali že pred več kot štirimi leti. Če pr­vih Riddickovih kronik, Escape from Butcher Bay, ki so januarja 2005 v Jokerju 138 dobile visoko oceno 82, še nisi izkusil, imaš zdaj od­lič­no priložnost, saj jih na enem devedeju dobiš skupaj z nadaljevanjem Assault on Dark Athena. Res je, da gre le za prebarvan izvirnik, ki ima pest težav in je brez multiplayerja. Vendar je to eden tistih naslovov, ki so dobro prestali test časa. V koži skrivnostnega vsemirskega mabojebca Richarda B. Riddicka (glas in stas mu daje Vin Diesel), ki vidi v mraku, se znajdeš v najstrožjem zaporu na tujskem planetu. Ni velik, je pa zajeban in v njem je veliko dvometrskih kosmatincev, ki bi se radi ponoči privili k tebi. Ker ti ni do tega, skušaš pobegniti, kar pa ne zahteva le tipskega šrotanja po ubožcih. Najprej stikaš okoli, se pogovarjaš s sotrpini in zanje izpolnjuješ kvestke, nato se tepeš iz prve osebe, kar deluje presenetljivo dobro (levi miškin gumb za udarec, desni za blok, klik ob pravem trenutku za prestrezanje ali protinapad). Sledijo tiholazenje po temi, streljanje, med drugim po jaških, kjer te naskakujejo zombakoidne & alienske kreature, ter še nekaj skakalno-plezalnih vložkov. Res je, da nobena od teh plati ni ravno napredna. Šunjanje zahteva le čepenje in ni odvisno ne od zvokov, ne od nenapredne umet­ne pameti ... slednja ne pripomore k nori strelski plati, saj je nažiganje tipa nameri-ustreli-pozabi ... mlatenje je ozko odmerjeno in pretežno odvisno od nekaj pravo­čas­nih klikov ... preživetveni horor je malce kilave sorte ... isto velja za ščepec platformstva ... in avanturistični elementi, kot sta razgledovanje ter blebetanje, so docela osnovni. A špilu daje čar stalno mešanje teh pristopov, pri čemer lahko dostikrat izbiraš med skrivanjem in direktnim naskokom oziroma med bojevanjem ter drugačnostjo. V podzemnem, rudniškem delu zapora si ugled med zaporniki recimo pridobiš s tepe­žem ali izpolnjevanjem nelinearno razporejenih nalog, kar zajema raziskovanje, govorjenje in prikritost. Da se ne bi preveč šopiril z orožarno, so krepela kodirana na nosilčevo DNK, kar pomeni, da strojnic, šibrovk in podobnega ne moreš pobirati. Zato se je treba dolgo zanašati na nože, palice za bejzbol, izvijače in podobno hladno robo. Oziroma na svoji Levanko in Desanko, s katerima je užitek deliti batine zaradi občutka telesnosti (na zaslonu vidimo ude, pogled se nagiba), hitrega dogajanja ter neprizanesljive krvavosti. Kako Riddick nesrečnežu prešteje rebra, ko ga orenk dobi v primež, je treba videti, saj krutosti ne manjka.

Tema je naš zaveznik, ker jo Riddickov super vid brez težav predre. Zabavno je pajkasto čepeti v kotu meter stran od tehle stricev, ki te ne zaznajo. Pridejo pa potem njih variante z lučmi na betici.

The Chronicles of Riddick: Assault on Dark Athena
založnik: Starbreeze in Tigon Studios / Atari
objavljeno: Joker 190
maj 2009

79
samosvoja mešanica zvrsti
od­lič­no vzdušje
dve igri za manj kot ceno ene
manko napredka v nadaljevanju
neposrečeni zaključni del Athene