IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Saints Row 2
Saints Row 2

Snetijeva čefurska duša se sprosti še na PCju.

(Opis za playstation 3 in xbox 360: Joker 184, 85)
THQjev konkurent GTAju je in ni njegov klon. Je zato, ker gre ravno tako za tretjeosebno kriminalščino, v kateri se z lumparijami trudiš prevzeti nadzor nad odprtim sodobnim ameriškim velemestom. Ni pa, ker zavija v drugačno smer od resnejše štirice. Furanje z avtom ne bi moglo biti bolj enostavno, takisto ne streljanje in tepežkanje, ki ju tvorita že kar malo quakovs­ka beganje in klikotanje. Oboje je temeljnega pomena za nelinearno opravljanje kakih petdesetih misij v treh glavnih sklopih, ki se tičejo tvoje in treh konkurenčnih tolp in robocopovske megakorporacije, ki obvladuje mesto Stilwater. Tako se pojaš širom metropole, kradeš avte, gaziš pešce, luknjaš policiste, sluhaš radijske postaje in spremljaš preprosto štorijo, ki pa ni brez družbenokritične soli. V primerjavi z GTAji, zlasti s štirico, je vse skupaj nekam otročje in hecno.

Narediti velepizdarijo je enostavno. Malo streljaš in začno uletavati policisti, ki jih kokaš enega za drugim. Kmalu so tu ekstra modri angeli, reševalci, specialci in helikopterji. A smrt je le vprašanje izgube nekaj $.

A ravno to je glavni adut Saints Rowa 2. Namesto kriminalne sage z globokimi podtoni, naprednim voznim modelom in sistemom skrivanja po zaklonih med streljanjem iz Gears of War je to brzinska čefurska arkada, ki stavi na zabavnost, nezakompliciranost in dodajanje tistega, na kar je Rockstar pozabil. Misije so kratke in imajo vmesne nadzorne točke, ki so za avtorje GTAja še vedno višja umetnost ... zdravje se ti samodejno obnavlja ... svoj lik mo­reš ustvariti po lastnih že­ljah (pazite, prihaja bradata stokilska črnka, ki ščije kot mor­nar!) ... humor je do konca neokusen ... tempo pa bliskovit. Dalje v špilu počneš reči, ki so preveč sporne celo za GTA, recimo vse mesto preš­kro­piš z vsebino kanalizacije (ej, shit happens!), se furaš s plamenečim ATVjem, za katerim ostaja avenija eksplozij, braniš zvez­de z ironičnim pobijanjem oboževalcev, se fizikalno zabeljeno mečeš v promet, da bi prigoljufal zavarovalniški denar, in kot policist v TV-šo­vu širom mesta miriš izgrede. Kar pomeni, da pokolješ geje in pacifiste. Saints Row 2 se bo priljubil tudi onim, ki jim godijo postranskosti, saj je teh res veliko in so luštne, denimo razbijanje z avtomobili v areni v slogu Destruction Derbyja, kupovanje nepremičnin širom mesta, garaže za štirikolesnike in opremljanje stanovanj v čim bolj fukiš stilu. Z drogom za sla­čipunco vred. Neobvezne de­javnosti obenem nadgrajujejo tvoje sposobnosti, tako da imaš zanje motivacijo, in odzvanjajo v glavnem kvestu, ki traja nekje dvanajst ur. Nakar so tu mini igra s pobijanjem zombijev, internetno ali lokalnomrežno arkadno-pobijalsko večigralstvo v treh modusih in spletni ali LAN-sodelovalni na­čin za opravljanje glavnega kvesta, v katerem imajo nas­­protniki več energije.

Igro lahko kupiš tudi na Steamu za oderuških 50 evrov. Steam je hkrati zaganjalo škatelne inačice, ki ga igra uporablja za potrditev, da nisi Črnobradec, in za zaplate. Za večigralstvo pa skrbi Gamespy.

Ig­ra je sama po sebi nenavadno kul, saj uspe neumnost pretvoriti v svojo odliko, in ji ne manjka ne dol­ži­ne, ne vsebine. Toda pretvorba za računalnik je plesniva. Saj bi se pritoževal nad mankom vsakršnih novosti v primerjavi s konzolo, ampak mi je sapo vzela nekakovost konverzije. Naglavni greh je neupravičena strojna zahtevnost, saj o nizkem številu sličic na sekundo in zatikanju jamrajo celo lastniki dokaj močnih sistemov, ki GTA4 poganjajo normalno. Moja mašina, ki sodi med slednje, je doživljala stalne nenadne padce fpsjev oziroma daljša zatikanja, ker za Saints Row 2 štirijedrnik in 768 MB grafičnega rama na 8800 GTX ni dovolj. Toda če Grand Theft Auto v tem pogledu ni biser, a strošek hardvera tehnološko upraviči, SR2 celo z vsemi vklopljenimi bonbončki, kot sta 16x glajenje robov in motion blur, občutno zaostaja za Rockstarjevim konkurentom. Na konzoli se glede tega nisem preveč pritoževal, saj je bil framerate. Na peceju pa je to zamera, saj za opazno slabšo podobo in dosti manj napredno fiziko kot v GTA4 potrebuješ vsaj enako močan pece.
Da ne govorim o drugih tehničnih šlamparijah, kot so odsotnost nekaterih širokozaslonskih ločljivosti, debilne tipke za premikanje po menijih (shift in ctrl???), prevelika občutljivost miške, preklopi v mono zvok, ki je privzeto nastavljen na 50 % glasnosti, in bizarnosti v slogu sesuvanj, če reč zaženeš z dvoklikom namesto skozi menijsko postavko Launch Game v Steamu. Zaplata? Je bila, nekaj popravila, nekaj ne. Vsekakor bi Saints Row 2 raje igral na PS3 ali xbox 360, na PCju pa čez nekaj časa, ko pade cena in (upa­m) pridejo novi popravki ter z ultra hudo mašino.

Furanje spremlja kul muzika s poudarkom na gangsta rapu. Sta­rejšim bo prijala postaja The Mix, kjer so A-ha, Europe in Tears for Fears.

Saints Row 2
založnik: Volition / THQ
objavljeno: Joker 187
februar 2009

71
velik žur
totalna politična nekorektnost
obilica postranskih opravil
švoh predelava
bolj igrica kot igra