IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Quantum of Solace
Quantum of Solace

Sneti bi ob takih igrah potreboval več kot le kvantum (= ščepec) tolažbe.

Da bo igrarska bondijada Quantum of Solace naposled bolj en šmorn, njene prve minute niti ne dajo vedeti. Ustvarjalci so se potrudili z uvodno špico, ki jo spremlja celo lasten komad, in naredili dihjemajočo animacijo Bondovega drvenja z aston martinom pred zasledovalci v alfah. Dotična začetek filma prevede malce po svoje, tako kot se kasneje zgodi še dostikrat. A škriip-oomph-razfuk vzdušje je na nivoju.

Takale je videti večina Quantuma. Skriješ se za zaklon, nakar gle­daš ven, kar se da natančno trosiš krogle in se znova umikaš na varno.

Prav tako je spočetka Kvantum kar zanimiv špil. V osnovi gre za streljačino z gibanjem v prvi osebi, kjer pred streli ponikneš v kak zaklon v slogu Gears of War. Ko si tako pritisnjen ob zid, zaboj, sod ali kaj podobnega, Bonda gledaš od zunaj, ko ga nagibaš iz zavetja, razpošiljaš svinec in se skrivaš nazaj. To stop-and-pop igranje je enostavno priučljivo, solidno izvedeno in načeloma napeto, med drugim zato, ker se sovražniki premeščajo in podajajo v juriše. V tem primeru jih pokosiš na poti ali jih, če se ti preveč približajo, na karate. To storiš tako, da ob barabežu stisneš tipko; tedaj se sproži dogodek QTE, kjer moraš z miško pripeljati mali krog v večjega in stisniti gumb. Če ti uspe, Bond ubožca namlati ko vola, sicer faše gen za homoseksualnost. Poleg tega more na dosti mestih tiholaziti, nasprotnike čo­pa­titi od zadaj in se ogiba­ti kameram z očitnimi vidnimi stož­ci. Če je opa­žen, uletijo stražarji in komandosi, če mu uspe ne sprožiti alarma, pa si ponosen, da si bil žlahta Sama Ribiča.
To ni vse, kar Džejms počne. Vmes ga čakajo snajperske naloge, stiskanje gumbov za odprtje vrat, lovljenje ravnotežja na ozki brvi, hekanje vrat, spopadi s šef(čk)i v enakih tepež­kar­s­­kih sekvencah kot pri normalnih sovra­gih, sedenje za statičnim mitraljezom, klatenje helikopterja in tihotap­ljenje mimo varnostnikov v stripovs­ko razdeljenem pogledu od strani. A večina igre se zanaša na streljanje iz zaklona s tiholazniškimi elementi. Izvedba ni švoh, saj Quantum uporablja pogon Call of Duty 4 in postreže z nemalo eksplozijami, svetlobnimi učin­ki ter fiziko, ki poskrbi za raztreščene objekte, čeprav te skoraj nikdar ne požene v beg ob razpadlem zaklonu. Predvsem pa ohranja urgenten tempo: meče te iz spopada v spopad, ruši ti okolico na glavo, trese tla, da se ti izmika merek, in skrbi za občutek ogro­že­nosti. Neprestano dogaja, skratka. Zanimivo je tudi, da so vdelali multiplayer z dobršno zalogo načinov, v katerih se spopadejo agentje MI6 s teroristi, ali pa se Bond pomeri z vsemi ostalimi oziroma ga MI6 varuje, dočim ga hočejo zlobnjaki ubiti.
A Treyarch so čitali Biblijo zanikrnih licenčnic (izšlo že davno, ponatis vsak mesec) in se ravnali po njenih navodilih. Boji kmalu zapadejo v enolično rutino, ker je njihov dizajn venomer enak, do­čim umetna pamet kanalj le ni tako dobra, saj se zanašajo na sčasoma prozorne skripte. Ob tem ne pričakuj ne krvi, ne žmohtnih orožij - teh ne manjka, a so po občutku v roki kilava. Potem se ti zafržmaga dosti cenenih smrti. Čeprav se Bondu energija brzinsko obnovi sama, če ga pustijo pri miru, že na srednji te­žav­nos­ti zadostujeta nekako dva strela, da je po njem. Stot­i­na krepotov postane orenk zoprna, ker se sovraž­ni­k­­ov sčasoma nabere, ker je Bond pri menjavanju zak­lo­na neroden in ker je vdelanih dosti neprijetnih presenečenj. Še sreča, da je nadaljevalnih točk dosti, sicer bi bil nekdo ob jajca. A vseeno so mnoge smrti slaba zamisel, zlasti za kolerične igralce, ki utegnejo poš­ko­dovati okoliški inventar in živelj. Potem je tu odsotnost šoferskih vložkov, ki so vendarle bistven del Bondov. Takisto presenetijo leseni 3D modeli filmskih igralcev, ki včasih mejijo na nerazpoznavnost (Ves­per), in zanič glasovi. Inteligenten igralec pa se bo re­žal vsepovsod razmetanim eksplozivnim posodam, ki so tam samo za velike badabume, in neprijetno linearnim stopnjam. Kje so tiste cepitve poti, ki so jih junaš­ko napovedovali, ne vem, naletel sem na celo eno.
Najbolj pa je čudno, da je v špilu skorajda manj vsebine iz Quantum of Solace kot iz Casina Royale. Ker slednji ni dobil lastne igre, zdaj na lepem tvori sredico kakih šest ur dolgega izdelka, ki se začne ter konča v Kvantumu, vmes pa rovari po Casinu, s prebijanjem do avta v zadetem stanju v Črni gori ter pregonom po Benetkah vred. S štorijalnega stališča to ni slabo, a kljub temu naslov ni Quantum of Casino, temveč Quantum of Solace, dobiš pa hibrid, ki deluje, kot da ne ve, kaj hoče biti. Ve le, česa noče - da bi postal dober bondovski špil.

Quantum of Solace
založnik: Treyarch / Activision
demo: natlačenka 184
objavljeno: Joker 184
november 2008

59
stalna dogajancija
v redu več­ig­ralstvo
enolično strelstvo
brez vožnje
hitre, mnogokrat za­­hrbtne smrti
zanašanje na Casino Royale
leseni frisi in nezainteresirani glasovi
kratka igra