IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Legend - Hand Of God
Legend - Hand Of God

Quattro tako legendarno zeha, da mu pajki zapredejo ustne kotičke.

Delati diablovščine je dandanes nehvaležen posel. Dejstvo je namreč, da moraš od horde klonov bistveno odstopati (po možnosti v pozitivno smer), da si sploh opažen. S Space Sie­ge se recimo kolcne celo tako velikim imenom, kot so Gas Powered Games, kaj se ne bi malemu švabskemu razvijalcu.

Vmesnik je do neke mere prilagodljiv, vseeno pa mu manjka spoliranosti, ki smo je v tovrstnih igrah zdaj vajeni.

Legend ne izumlja tople vode. Igralen lik je le eden, bebavo smehljajoč se menišič, ki mu določimo dva poklica izmed petih ponujenih. Po generičnem uvodu, kjer Zlo odpre portal, junacelj prične sekljati sovrage na povsem klasičen diablovski način. Ob vsaki novi izkustveni stopnji dobi po eno točko v vsak poklic. Za lažje pojanje po deželi se poslužuje teleportirnih kamnov, ki so razsejani dokaj pogosto, če to ni dovolj, pa lahko v malhi nosi kamenčke, ki opravljajo isto nalogo. Sam inventar je razdeljen v nahrbtnika (že viden koncept), nao­koli pa luta trgovec, ki mu predmete zaupamo v hrambo in jih celo oh­rani za ponovno igranje z novim likom (to pa je izvirno). Hitrega preklapljanja med lokom in cepanico ni, edinole coprnije lahko vesi­mo na miškine gumbe in delamo bližnjice do njih. Še najboljši prijem je svet­lobna vila, ki nastopa v vlogi kurzorja, kar je seveda povzeto po Zeldi. Vila zna osvetliti mračne kote in na trenutke ima koristne komentarje, če je nestvor odvrgel kak res dober kos opreme. Žal je obupno piskajočega glasu in ponavljajočih se komentarjev. Dodam naj morje hroščkov, recimo zatikanje junaka v stene in tresenje zaslona par sekund potem, ko se orjaški sovrag zvrne po tleh, ter kako resno napako, kot je nezmož­nost zagona igre, ker se zmeša fizikalnemu srčku Physx.

Na slikah je Legend videti dokaj lepa in spodobna igrica. A ko proti vam nametava horde vedno istih sovragov, se vse skupaj prelije v navadno monotono klikotanje za doseg nove izkustvene stopnje.

Problem Legenda ni toliko v tem, da bi bil slab, kot v zaudarjanju po obupni povprečnosti. Vse, kar ponuja, je bilo že videno v praktično vseh akcijskih frpjkah, začenši z Dia­blom 2, s klasično duhamornos­t­jo vred. Če igra spočetka še skuša plesti zgodbo in vanjo vključuje inteligentno zamišljene stranske kveste, rešljive na različne načine, po nekaj urah (beri: prvem mestu) vse to izgine. Os­ta­ne le dolgočasno pobijanje generičnih monstrumov po nedomiselni pokrajini. Manko igranja v več dolgo­časje le še poveča.
Baje je nemška verzija Legenda pobrala neko nagrado za najboljši špil lanskega leta. Ne vem, kam so dajatelji gledali, sploh če se spomnim Avencasta, ki je bil vsaj malo originalen in bolj solidno narejen. Stvaritelji Legenda pa so pogledali Diabla, mu dodali nekaj stvari, ki so v drugih frpjkah izpadle čedno, in upali, da je to dovolj. E, ni! Nekaj prebliskov v morju dolgčasa še ne naredi nadpovprečne igre.

Legend - Hand Of God
založnik: Master Creating / Anaconda
objavljeno: Joker 184
november 2008

58