Ker je upati na revolucijo v sodobnih igrah, zlas­ti tistih velikih založnikov, enako kot nadejati se virtuozne rabe električne kitare v turbofolku, je recept za Red Alert na dlani. Tako grafična kot igralna osnova je Command & Conquer (v tem primeru trojka, Tiberium Wars, stara malo več kot leto in pol), ki so jo oblekli v pisano zajebancijo, ji dodali nekaj dobrot ter prešvedrali drsnike sem ter tja. Rezultat je barvita, zabavna akcijska strategija s širokim večigralstvom, ob kateri mnogi fani špičijo ušesa, ker je od prejšnjega dela minilo osem let. In ker rdečina ugodno vpliva na naše komunistično sprane možgane, opletanje z jozeljni pa na potenco, hehe. A vsak, ki bi iskal bistvene spremembe osnove, bi ostal dolgega nosu. Kako je to drugače od Red Alerta 2, ki je podobno nadgradil Red Alert 1, ki je slično 'spreminjal' izvirni C&C? Glej si ga, čisto nič.

Pogled je znan iz C&C, a ima nekaj novosti. Levo zgoraj je plošča z ukazi za računalniškega sopoveljnika, desno spodaj pa okvir z enoto, od koder (ali s tipko F) sprožimo njeno posebno sposobnost.

Namesto v postapokaliptični futuri, okuženi s tiberijem in vesoljci, se znajdemo v alternativni zgodovini. Ker je Einstein s časovnim strojem preprečil dvig nacistične Nemčije, se v Evropi sklofata Amerika in Rusija. Ko začno čezlužci prevladovati, komunajzarji uporabijo enak trik kot Albert, toda ko se vrnejo v sedanjost, odkrijejo, da je nastala tretja velesila. To je japonsko cesarstvo, ki je tako obsedeno s svetovno dominacijo, da imajo celo njihovi hodimoži katane in te zabodejo skozi bobnič. Dogajanje spremljamo skozi nadgrajeni grafični srček RNA, ki na zaslone pošilja bolj risankasto in farbovito podobo od C&C. Ampak kjer so se nekateri pri slednjem posmehovali narejeni resnosti šundaste zgodbe in lesenim filmskim sekvencam, se bodo lahko tu prosto režali. Red Alert je nam­r­eč serija, ki je vzniknila iz Command & Conquer natanko zato, da bi se posmehovala igrofilmskim scenarijem, ki so tako privlečeni za lase, da bi bolelo Sinead O'Connor. Zato so HD-filmčki, ki jih je za okoli uro, polni osnovnošolske igre, prsatih lepotičk v krilcih, lažnih naglasov in zaušnic stereotipom, od revolveraškega prezidenta do uporniškega sina. Okej, ni prava satira in če so te kaki Pythonovci navadili na kr­vavo humoristično mesarjenje, se boš dolgočasil. A težko se je ne nasmihati hollywoodskim igralcem (Tim Curry, J.K. Simmons, George Takei - drugače Sulu iz Zvezdnih stez) in napol razgaljenim zvezdicam v slogu Jenny McCarthy, ki so tam zato, da nesmisel očarljivo spreminjajo v smisel ter nazaj v nesmisel.

Misij, kjer nadzoruješ lik v slogu Tanje ali Nataše (če sta dve, drugo vodi računalnik ali soigralec), so zaradi velike moči teh oseb že prav dolgočasne.

Ista hecnost preveva akcijo. Enako kot C&C3 je Red Alert 3 hitra, udarna akcijska strategija, ki bolj kot na taktično globino stavi na širino, pridobljeno skozi mnoge vrste enot in konfiguracije vojske. Toda kjer v materni seriji nadzoruješ stvari in stvore, ki želijo tvoriti resen univerzum, so tu na sporedu drugačnosti: trenirani delfini, ki potapljajo ladje z zvočnimi udari, oklepljeni padalski medvedje, bombardirajoči cepelini, samuraji z električnimi meči, seksi šolarke s psihotičnimi močmi, topovski izstreljevalniki pehote, premične morske ploščadi, kronosfera za prenos enot kamorkoli na karti in pas, ki lastnico prežarči za nekaj sekund nazaj v času. Aha. To je pač svet, v katerem Američani napadajo Pearl Harbor, Rusi skušajo podreti Kip svobode, Japonci se izkrcajo v Los Angelesu, da bi prevzeli medijsko krajino, dočim v gori Rushmore gnezdijo laserski kanoni. Pri tem odbitost spred osmih let ni le nedotaknjeno povzeta, marveč je nadgrajena po zaslugi vrhunske grafične tunike in navdušujočega zvoka. Očitno je podrobno načrto­va­nje enot, na katerih malodane klikotajo posamezni deli, enote spuščajo za posrat smešne enovrstičnice, medtem ko je skladateljska trojica Wynn, Hannigan & Klepacki, ki je sklepackil muziko za izvirnik, dosegla kultne višave z mešanico eighties hair metal rifov, herojskih ruskih viž in eteričnega japonskega kvazi ot­roš­kega petja. Soundtrack, ki ga skupaj z dokaj brezzveznim video DVDjem dobiš v posebni ediciji, je nadvse vreden lastitve.