IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Romance of the Three Kingdoms XI
Romance of the Three Kingdoms XI

Yo Han se s Kitajske vrne brez romance, kraljest­va in konja. Tolaži ga vrečka araši­dov.

Japonske strategije za PC so tod okrog redke kot sumo borci, prav tako pa zadnja leta nismo videli dosti trdojedrnih šesterokotniških poteznih strategij. No, Romance of the Three Kingdoms XI je kombinacija obojega, kar zagotavlja neobičajno izkušnjo.

Čeprav je tole videti kot arkadni vložek, gre le za potezno izme­njavanje grozečih pogledov.

Začetek te na vzhodnjaških trgih zelo priljubljene konzolastične serije sega v leto 1985, enajsta inkarnacija pa le nadaljuje tradicijo, ki veli, da gre zmerom znova za prečiščen, dopolnjen in osvežen špil. Ok­vir dogajanja temelji na kitajskem zgodovinskem epu Romanca treh kraljestev iz 14. stoletja, ki napleta domnevne politične kurbarije za časa vladavine dinastije Han in obdobja Treh kraljestev med letoma 184 in 251. (Ja, taistem, kot je podlaga za prav tako Koeijev neskončni sek­ljaški niz Dynasty Warriors.) Torej v času, ko Daljnji vzhod odkriva smodnik, iztreblja zadnje zmaje in razpade na več manjših tvorb. Prizorišče je tako osrednja staroveška Kitajska z dobrimi štirimi desetericami mestnih državic, ki menjavajo lastnike pogosteje, kot le-ti spodnje perilo, in še vsaj toliko drugimi strateš­kimi točkami. Kot cesar skrbimo za mikro in makro menedžment ene od njih. To obsega delanje reda, postavljanje desetin različnih objektov (kmetije, vojašnice, delavnice) in upravljanje s hrano ter denarjem. Tega dobivamo s postavljanjem tržnic, izsiljevanjem sosedov, osvajanjem in nabiranjem zak­ladov.

Sovražno armado je moč preventivno tudi zažgati. Ker tako pek­len­sko polje noče izgoreti v eni sami potezi, je dobro razmisliti o takojšnjem umiku na varno razdaljo, sicer tvegamo ožganine.

Levji delež upravljanja odpade na vojsko in pretežno zgodovinsko pogojene oficirje (beri: frpjske heroje z nemalokrat čudežnimi spo­sobnostmi). Vojake in poveljnike je treba rekrutirati, usposobiti, opremiti, nahraniti in posredno plačati. Devet osnovnih enot, se pravi mečevalce, kopjenike, suličarje, kon­je­nike, ovna, bojne stolpe, čolne in ladje je moč skozi raziskljivo tehnološko drevo nadgraditi v malodane božjo vojsko. Za to poleg cekina potrebujemo tehnološke točke (TP), ki jih dobimo za us­peš­no zaključene akcije, od zaposlitve novega oficirja prek postavitve objekta do uspešno opravljene diplomatske akcije in vzpostavljenja reda. Poteze so omejene s fiksnimi akcijskimi toč­ka­mi, ki kopnijo z vsakim izdanim ukazom. Od modusov so tu puš­čav­niški način, umeščen v zgodovinski okvir, osem prostih scenarijev in vzorna, podrobna učna kam­panja, za katero si je dobro rezervirati kakega pol dne­va. Večigralstva ni.

Dolgoveznega klobasanja med avdiencami poševnookih veljakov je čisto preveč. Dialogi zahodnjaku, če ni izdatno študiral kitajskega starega veka, ne povejo kaj dosti. Tudi sicer se, predvsem v prostih scenarijih, začnejo hitro ponavljati.

Sliši se kot klasika, toda Romance of the Three Kingdoms XI ni strategija zahodnega tipa. Probleme dela že vzhodnjaški igralni vmesnik, ki so ga razvili predvsem za konzole in se ga moraš nekaj časa privajati. Uvajalni čas nadalje zahteva za strategije nenavadni način izdajanja ukazov. Objektov recimo ne postav­ljamo neposredno skozi meni za gradnjo, ampak skozi ukaz v podmenijih mesta, v katerem bo šupa stala. Isto velja za diplomacijo, raziskovanje in urejanje človeških ter drugih virov. Čudaški je tudi potek bojevanja. Namesto sistema pokaži in klikni dolo­či­mo polje, ponavadi v bližini sovraga, nato pa eno od dejanj (običajen ali specialen napad, draženje, dezinformiranje, postavljanje pasti). Šele nato sledimo poteku bitke. Ta praviloma traja več potez po sistemu škarij, kam­na in papirja, jeziček na tehtnici pa ponava­di premakne dobro izbran oficirski kader (do trije na vojsko), saj sta od njega odvisna številčnost vojs­ke in kakovost bojevnikov.

Obseg in barve kraljestev se na zemljevidu spreminjajo glede na časovno obdobje izbranega scenarija. Lahko so samo tri ali pa več kot dvajset. Cilj jih je seveda poenotiti v eno.

Osrednje dogajanje dopolnjujeta podigri. Prva, nekakšna poenostavljena igra s kartami, je na voljo pri rekrutiranju novih oficirjev, saj moramo marsikoga v debati osebno prepričati, da se nam pridruži. V drugi skušamo spraviti nasprotnika s konja, kadar nasprotnik pristane na dvoboj mano a mano.
Grafika je nekoliko zastarela, video vložki, glasba in zvočni učinki pa so zadovoljivi, kar pripomore k pristnemu orientalskemu vzdušju. Lokalizacija v angleš­či­no je vzorna, še vedno pa je limonadaste konverzacije med odličniki zelo veliko. Nepoševnook igralec bo imel pri tem precejšnje težave z nazivi oseb in krajev, saj mrgoli Cheng Dujev, Fu Chengov in Cao Caov, pri čemer se moraš kar skoncentrirati, da veš, kaj je mesto in kdo vojskovodja. Zato je treba vsako sporočilo dobro prebrati, da sploh razumemo kdo, kje in kaj.
Romance of the Three Kingdoms XI ni slaba igra, vendar je za naše loge preveč tuja in povrhu še orenk zapletena. Je pa res, da prinaša nekaj svežine v zaprte strateške kroge. Kdor jo bo zapopadel, recimo kak taktično navdihnjen sinolog, bo bržda krvavook do­ča­kal marsikatero jutro.

Romance of the Three Kingdoms XI
založnik: Koei
demo: natlačenka 182
objavljeno: Joker 183
oktober 2008

64
samosvoji pristopi
strateška globina
spodoben prevod
hecen vmesnik
zapletenost
nabuhlost