IGROVJE
stranka » igrovje » pc » The Abbey
The Abbey

Kaj pokriva DonFebina ogrinjalo? Je vzboklina sveča ali je bodalo?

V odmaknjenem kloštru je storjen umor. Ker opat temu hudičevemu delu ni kos, kurija tja napoti detektivskega meniha Leonarda, ki s sabo privede še vajenca. Toda rogatec ne jenja sejati semena zla, dokler ni na naposled v nevarnosti celo poklicani preiskovalec. Zveni znano?

The Abbey ni pusta detektivka s smislu Agathinih in Sherlockovih iger, vendar za uspešno sledenje rdeči niti vseeno zahteva zbranost, najmanj med pogovarjanjem.

Roman Ime rože italijanskega pisatelja Umberta Eca oziroma istoimenski film s Seanom Conneryjem v glavni vlogi, seveda. Obstajata pa tudi igri s sličnim zapletom. Prva je La Abadía del Crimen, legendarna španska arkadna pustolovščina iz leta 1988. (Za retroljube, ki umejo iberijsko, smo jo zapekli na natlačenko.) Po dvajsetih letih pa so se (neki drugi) Španci poklonili osembitni in literarni legendi s klasično avanturo The Abbey.
Igro poleg sveže tematike diči netipičen, risankast dvorazsežen videz španske risarske šole, ki zaradi nepogos­tosti takoj pade v oči. Oboje znatno vp­liva na privlačnost in motiviranost, zato se igralec hit­ro potopi v vohljanje po lično na­­risanih delih opatije in izpra­še­­vanje deseterice kutonoscev. A pod všečno simpatično raše­vi­nas­to podobo žal take originalnosti ni najti, saj so avan­turistični elementi razo­ča­ra­joči in ništrc napredni. Lokacij je dokaj malo - cer­kev, knjižnica, kuhinja, štala, kovačija in pokopal

Med ostalim nucamo list volčje češnje. Za ta podvig potrebujemo srp, a poprej nam ga mora kovač nabrusiti. Če to niso bedasti problemi, se pri priči z odčepnikom po čebru.
išče -, zato se prične v tem oziru igranje hitro ponavljati. V iskanju resnice samostan ničkol­i­ko­krat prehodimo po dolgem in počez, saj lahko vsako dejanje ali dialog sproži nek dogodek ali od­pre prehod. Za nameček je težav­nost visoka, kar ima za posledico neprestano, slepomišno lutanje po dostopnih mestih. Vendar zaguljenost ne gre na rovaš izvirnih problemov in posrečenih puzel, marveč se rešitve ugank pre­težno gibljejo med slabo zamišljenimi in za lase privle­če­nimi. Več poti do cilja, kot smo že navajeni, špil ne pozna. To pomeni, da je vsaka težava rešljiva na en sam način, medtem ko je vse drugo, čeprav bi bila kaka alternativa čisto logična, povsem nesmiselno. Ob neki priliki moramo tako vlomiti vrata in poskus s pajserjem da tak komentar, kot bi hotel duri napasti s svinčnikoma v nosu. Očigledno je kljukasti odpirač priprava za kuhanje pudinga, dočim je v zapahnjeno ključavnico edino pametno natresti pulfer, vanjo zadegati v vino namočen stenj, pridob­ljen iz v ponvi staljene sveče, nato pa z drugo svečo, ki jo moramo suniti s prižnice, iz kuhinje prinesti plamen. Da bi lahko dobili ogenj kje drugod (bakla, sveče), seveda ni variante.

Logična puzla je pravzaprav samo ena – navadno sestav­ljanje slike iz premikajočih se ploščic – in še ta je bedna oziroma tečna. Je pa zato toliko več ’nelogičnih’ puzel, vraga.

Nelogičnosti in pomanjkljivi opisi objektov se vrstijo skozi vso dogodivščino in kvarno vpli­vajo na odpletanje zanimive klobke. Zaključni del je sploh nasičen z nesmiselnostmi in povrhu se pripoved na hitrico razplete v enem samem dolgem pogovoru. Škoda, sem za polno ceno pričakoval mnogo boljšo dogodivš­či­no.

Pogovori so pomemben element igre, saj tako razpletamo zgodbo, pa določene postavke so tudi sprožila nadaljnjih dogodkov. Mnogobitnih odlo­čitev pa žal nimamo.

The Abbey
založnik: Alcachofa Soft / Crimson Cow
objavljeno: Joker 183
oktober 2008

60