IGROVJE
stranka » igrovje » pc » American Civil War: 1861-1865
American Civil War: 1861-1865

General Aggressor svoji diviziji pozabi poslati nove škornje. Soldatje zato urno dezertirajo.

Dejati, da je iger po ameriški državljanski vojni kar nekaj, je tako, kot bi rekli, da je v bitki pri Gettysburgu umrlo par ljudi. Američani so na svoj največji domači konflikt totalno usekani in na trgu niš­nih strategij se v tovrstnih naslovih mimogrede izgubiš. Večine bralst­va se to dejstvo še ni dotaknilo, in prav je tako, kajti nobene potrebe ni, da bi opisovali petnajsto revizijo Antietama, kjer je nek konjeniš­ki polk petsto met­rov bolj juž­no kot sicer. Toda pri­ču­jo­ča igra se bistveno razlikuje od vedno enakega smetja. Če se mlatenja mod­rih in sivih praviloma ukvarjajo s predstavitvijo bitk na taktični ravni, torej s postav­ljanjem vrst soldatov in kano­nov, je ACW operativne ter strateške sorte. Nič juri­ša­nja z dvignjeno sabljo v sovražno linijo, le razpostavljanje armad in rezultat bojev, ki hladno srepi v nas iz številčnih razpredelnic.

Čeravno gre podoba na videz v isti koš s pikselumetnostjo, so nalagalni časi včasih nemarno dolgi. Morda so namenjeni tuhtanju, koliko dvigniti davke, da narod ne znori.

Polni naslov igre je pravzaprav AGEod's American Civil War: 1861-1865 - The Blue and the Gray. Kot gre slutiti iz neznansko jedrnate titule, je igra namenjena tis­tim, ki ne omagajo pod mno­gimi vrsticami teksta. Priz­najmo torej nemudoma: tale naslov je za zanesenjake. Hardcore, če hočete. Ko gre za globino in verodostojnost, je zastavljen nadvse ambiciozno, s premnogimi detajli, od nacionalnosti enote do osebnosti poveljnika. Vojsko v obliki armad pomikamo po karti, katere velikost je odvisna od scenarijev; ti pokrivajo množico priložnosti, od celotne vojne in s tem vsega področja spopadov do posameznih kampanj ter pohodov. Igralno polje spominja na Paradoxove igre, kar ni slučaj, saj je AGEodov Philippe Thibaut idejni oče namizne verzije Europe Universalis. Igra uporablja potezni sistem WEGO, kar je oznaka za 'we go', torej hkratno akcijo obeh strani. Korak je razdeljen na fazo na­črtovanja, ko ukazu

Zali bradati generalski obrazi so avtentični. Ljubitelji ame­riškega spopada bodo koj prepoznali svoje ljubljence.
jemo, ter fazo razpleta, ko se dogajanje požene v tek in lahko vidimo, kakšno kajlo nam je spustil nasprotnik. (Za razliko od sistema IGO/UGO - 'I go, you go', ki je klasični potezni.) Pristop je za ta naslov kot nalašč. Srž igranja ni brezglavo bezljanje po karti v želji po pokanju pušk, marveč premišljeno postavljanje armad, s katerim skušamo nasprotnika dobiti v primež in ga prisiliti v boj v razme­rah, ki nam odgovarjajo. Zavajanje in igranje slepih miši nista nobeni izjemi in ravno tu gre špilu največje priznanje, saj gora parametrov tu ni zato, da bi si z njimi razbijali glavo, ampak pripomore k doslej še nevideni verodostojnosti. Igra v najlepši luči prikaže dejstvo, da je izid bitke nemalokrat odločen, preden se ta sploh začne. Uničena železniška proga tu, zavzeta oskrbovalna postaja tam in močan naliv v Tennesseeju je enako lačen, prezebel, demoraliziran nasprotnik. V iste težave lahko pademo tudi sami, kajti računalnik ni tumpast, dočim je vdelano tudi več­igralstvo, ki poteka po e-pošti. Predvsem pa je veliko pozornosti posvečene sestavi bojnih sil, saj lahko sami ustvarimo poveljniško strukturo in sestavo naravnost dol do bataljonov.
Na strateški ravni lahko upravljamo z rekrutiranjem in kot konfederacijski poveljnik upamo na pomoč iz tujine. Zlasti pa moramo paziti na javno mnenje in moralo prebivalstva. Čeprav imamo na primer kot severnjak več vojaštva in tehnike, smo bolj občutljivi na neuspehe, kar lepo ponazori zgodovinsko dejstvo, da so imeli južnjaki na začetku vojne prednost. Nizka morala niža učinkovitost vojske in nas lahko naposled stane ultimativnega uspeha, če nas kongres prisili v premirje.

Ob spodnjem robu igralnega polja vidite sestavo armade. Ključno je predvsem, da na čelo enote postavimo primernega poveljnika, kar terja veliko učenja njihovih sposobnosti.

A vsa ta pikolovskost ima ceno. Vmesnik je nalogi kos le deloma, saj je mestoma neroden in za nekatere ukaze ter podatke zahteva preveč klikanja. Na voljo sta dva uvajalna scenarija, ki dobro razložita svojo tematiko, a gotovo bi jih potrebovali več, saj je krivulja učenja zaradi neštetih nedokumentiranih fines jako neprijazna in boste nemalokrat grizli kolena od frustracije. Videz je lušten in stilno ustrezen, razočara pa zvok, predvsem glasba, ki se začne hitro ponavljati.
Da se v igro prodre, je treba torej biti potrpežljiv in mahnjen na operativno vojskovanje. Toda nagrada je eden daleč najbolj celovitih in verodostojnih prikazov ameriške državljanske vojne. AGEod je na podlagi istega sistema že izdal Napoleonove pohode in z nekaj loščenja lahko iz serije naredijo novo kultno znamko. Med tremi ljudmi, ki pri nas to celo igrajo, seveda.

Enote imajo približno neskončno lastnosti, med njimi \'zmož­­­nost izmikanja patruljam\' in \'učinkovitost med blokado\'.

American Civil War: 1861-1865
založnik: AGEod / Matrix
objavljeno: Joker 183
oktober 2008

80
odlična strateškost
globina in obseg
presenetljiva verodostojnost
netumpasto računalo
te­ža­ven vmesnik
zahtevno privajanje
kilav zvok