IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Wall-E
Wall-E

Navi izbrska dovolj zanimivosti, da Wall-Eja pobere s kupa.

Risanka je izredna, prvi stik z Wall-Ejevo tretjeosebno akcijadico pa ni obetaven. Robotek deluje okorno in ne najbolj primerno za akrobacije po odlagališču. K neprivlačnemu vtisu pripomore tudi kraj dogajanja - kot vsaka gomila smeti je prizorišče pusto in očem povzroča prebavne motnje. A če vztrajaš in izdelka ne vržeš takoj v kanto, ugotoviš, da se niti ne igra slabo. Neambicioznost in zadovoljnost z osnovnim sta njegovi največji hibi, čeprav to mlajših načeloma ne moti.

Vsaka stopnja ima lastno, jasno podano nalogo. Če nisi spreten, ni velike težave, saj so nadaljevalne točke posejane radodarno.

Zgodbica s par prilagoditvami caplja za filmsko, le da izgubi večji del šarma in pokaže, v kaj bi se risanka lahko zdruznila, če bi jo delal kdo drug kot Pixar. V osrednji vlogi je Wall-E, le nekajkrat se vmešajo časovno omejena frčanja, kjer vodiš Evo. Smetarček ima niz dostojnih sposobnosti. Zna se zložiti v kocko, kar omogoči drsenje pod nizkimi pr

Odklepanje vrat so spojili z naborom preprostih ugank. Tule gre za spomin, spet drugje je treba tap­kati zapovedane kvadrate.
eprekami in zaletavanje v sovražnike. Tem more podkuriti z laserjem, ki je sicer namenjen predvsem žganju rdečih škatel z dobrotami. Ko se dogajanje razvije, pridejo pomagat še ostali gospodinjski aparati. Wall-E jih pokliče s predvajanjem glasbe, nakar mu svetijo v temi, prina­šajo stisnjene kocke, odstranjujejo ovire in celo poskrbijo za dežnikaste, premične ploščadi. Čeprav kovinko ni atlet in je skakanje bolj podobno kotaljenju, vse skupaj razgiba obilica skejterskih ramp, ki dajo pospešek za prelet kakega širšega brezna. Drugi zaščitni znak so številna stikala, namenjena aktivaciji z metanjem kock. Te so smetiščne, kovinske, eksplozivne in celo magnetne. Slednje privlačijo ustrezne kvadre, ki jih je treba v blagih ugankah spehati na pravo mesto za odprtje duri. Kocke so pripravne tudi za onesposabljanje robotskih strežajev, ki uletijo v drugi polovici igre. Stopenj je nekaj čez dvajset in se v grobem delijo na deponijo ter sterilno kovino zvezdne križarke Aksiom. Nekatere so smešno kratke in jih je konec, preden se dobro obrneš. Spet druge so tako razvlekli, da med iskanjem modrih sijalk skoraj zaspiš.

Ob sočasnem igranju dveh se zaslon večinoma prekolje, ni pa nuj­no. Plošček je obvezen, kajti tipkovnica in miš sta nerodni.

Da ugledaš epilog, traja dva popoldneva sprotnega odklepanja bonusov in večigralskih mini iger. Ker se te navdihujejo pri akciji iz osrednjega kvesta, so sestavljene iz dirkašt­va, laseriranja in logičnih enostavk. Vse to je nič kaj posebna mineštra, ki jo v malho stisnejo praktično vsaki licenčnici in ji zabičajo, naj bo pri pitanju publike varčna, a naj je ne pusti preveč lačne. In koga najhitreje nasitiš? Otroke, seveda.

Prometna križišča so kloni Froggerja. Iz nezna­nih razlogov so skoraj vsa zbasali v en nivo, da jih imaš na koncu res zadosti.

Wall-E
založnik: Heavy Iron Studios / THQ
objavljeno: Joker 181
avgust 2008

67

 
 
sorodni članki