IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Kung Fu Panda
Kung Fu Panda

Licenčnica, ki ne smrdi do neba? Case se v čast dogodka bosih nog odpravi na romanje v Tibet.

Takole bom rekel: če bi bil zvezdook desetletnik, ki je po ogledu animiranega filma starše do onemoglosti prosjačil za nakup istoimenskega špila, bi Kung Fu Pando imel za nekaj najboljšega po sežiganju pajkov s povečevalnim stek­lom. Izrisanka studia Dreamworks (glej slikosuk v J180), v kateri zavaljeni sorodnik medvedov deli brce in uresniči sanje, scenarističnih nagrad ne bo pobrala, saj gre za dokaj kanonično pripoved o nadebudnem prvaku borilnih veščin, ki to ni. Ji pa manka smeš­nosti, luštnih likov in razgibanosti ni moč očitati.

Drkališko poreklo botruje odsotnosti naprednih opcij za gra­­­fične nastavitve. Crysis to ni, je pa spodoben abak priporočljiv.

Enako velja za igro, ki spoštuje nenapisane zakone licenčnih umotvorov. Premočrtno zaporedje stopenj, ki so v večjem delu izdelane okrog markantnih dogodkov iz celovečerca? Prisotno. Nabiranje skritih predmetov, s katerimi odklepamo slikice, kožice in slično kramo? Kljukica. Sekvence s srčiko, ki skušajo posnemati kadre iz risanke? Aha. Junaki, ki čvekajo z glasovi Jacka Blacka, Dustina Hoffmana, Jackieja Chana, Angeline Jolie in Lu­cy Liu? Niti ne, ampak oponašalci le-teh so opravili dostojno delo.

Elementi platformščin dopolnjujejo mlatež. Škoda, da špil za potrebe daljšega igranja ne ponudi tudi pustolovskih z več dialogi.

Seznam teh ziheraških vsebin licen­čnih zmazkov navadno dopolnita največ povprečna grafika in igranje, vredno oblivanja z žegnano vodo. Ampak, šok!, tu ne. Panda izstopa po barvitosti in bogatosti, med­tem ko nekoliko preveč enotematska orientalska okolja bo­gati izvrstna risankasta ani­macija tropa pisanih zverinic. Za največje presene­čenje pa poskrbi tepež­kalni model. Prisotnega je sicer nekaj plezanja, skakanja z izmikanjem sm­r­to­nos­nim artefaktom in arkadnega streljanja puščic z balisto. Toda srž igre je presenetljivo napredno tretjeosebno mlatenje, vsaj glede na licenčni izvor. Po obvlada hiter in močan udarec, dvojni skok, blokiranje, kota­ljenje ter prgišče specialnih udarcev, ki jih moremo povezati v zadovoljive kombinacije, vključno z žongliranjem z nasprotniki. Začetni nabor karafek ni titanski, a sča­so­ma pridobimo kupček novih. Tu pridejo v poštev po stopnjah nabrani kovanci, ki jih v premorih med nivoji vložimo bodisi za nadgrajevanje fizičnih atributov pandovca (zdravje, chi, silo osnovnih udarcev, ma­ni slično energijo, ki jo trošijo specialke), bodisi za krepitev škode, ki jo simpatičnim spakom povzročajo Pojeva verižna suvalna zaporedja. A-sa! Rju, Kratos in Dan­te se zdaj dušijo od smeha, a treba je reči, da kljub osnovnosti vsega rezultat ni napačen. Škoda le, da je samotarskega dela igre konec, preden trikrat pogledamo film. In da je občutno prelahek, vključno s šefovskimi boji, ki od nas terjajo le malo več pazljivosti pri tepežu in jeklene živce za pravočasno stiskanje gum­­bov, ki se rišejo na zaslonu.

Šefovski dvoboji so postavljeni v arene. Preden se spravimo k tepežkanju, je sobe dobro prečesati za skritimi predmeti.

No, izziv v Pandi vseeno ne izostane. Skrit je v dokaj obsežnem več­ig­ralst­vu, ki si pritikline v grobem sposoja iz družabnih špilov za konzole, kakršna sta Mario Party in Smash Bros. Na Nin­tendovo mlatilščino spomnijo zlasti modusi, v katerih nas igra postavi v prostorsko omejena bojišča, koder se pomerimo z največ tremi drugimi borci. Žal le lokalno, kar igri štejem v minus. S svetlobnimi efekti in zrač­ni­mi vragolijami, ki se jih ne bi sramoval niti Prežeči zmaj, se zaslon nasiči, preden klapa dodobra poprime za kontrolerje, ščepec taktičnosti pa doprinesejo sodelovalni načini dva proti dvema. No, še bolj kot grupno pretepanje so zanimive spretnostne mini igre. V eni recimo zmaga tisti, ki v odmerjenem času z balisto popoka največ balonov, v drugi nam je naloga, da z obračanjem ploščic na posebni mozaični podlagi čim prej najdemo pare enakih slik. Ljubiteljem bučnih večigralskih streljank in realnočasovnih strategij tu sicer ni mesta, vendar bodo takojšnja dostopnost, lahkotnost in svojevrstna zabavnost prepričale marsikaterega desetletnika.
Prav tem je Kung Fu Panda v slikosučni, zlasti pa v ploščkotresni (igranje s tipkovnico zaradi nerodnega nadzora nad kamero ni priporočljivo) inkarnaciji namenjen. Zato globine, kamoli navdušujoče prekoračitve mejnikov licenčnosti, od njega nekako ni šlo pričakovati. Ampak tisto, kar nudi, je vsaj solidno, če že dobro ne. Za koliko drugih sorodnih naslovov moremo to zapisati?

Strelski deli so integrirani v stopnje. Počeni baloni razkrijejo več vredne kovance, do katerih vodi nekaj ploščadarske akcije.

Kung Fu Panda
založnik: Beenox / Activision
objavljeno: Joker 181
avgust 2008

70
risankasta grafika
spoštovanje vzdušja risanke
soliden tepež­kal­ni sistem
primerna za deco ...
... manj primerna za ostale
hudo prekratka
odsotnost vsemrežnega večigralstva

 
sorodni članki