IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Beijing 2008
Beijing 2008

Sneti & Pierre bezata knofe in točita solze.

Olimpijske igre so v času izida Šaljivca v polnem razmahu. In ker je Coubertinovo na­če­lo 'Važno je sodelovati' mutiralo v 'Važno je zas­lužiti', šov teče na vseh področjih, tudi na ig­rar­s­kem. Prva licenčnica, Mario & Sonic at the Olympic Games (J174, 80) za wii, je sicer vzbudila upanje, da se ne bomo počutili, kot bi nas nekdo z javelinom v uho. A drugi, kao resnejši poskus za PC in ta hudi konzoli, je orenk slabši. Jasno - Maria & Sonica je nadzoroval car Mijamoto, dočim so Beijing spackali pri Eurocomu, specializiranem za silažo.

Pri plavanju je treba najprej z analognim petelinom odrediti moč za skok. Če se zmotiš, nimaš druge šanse. Nato pa te zajebava nihajoči merilnik.

Osnova vseh disciplin, kjer šteje pridobiva­nje hitrosti - se pravi večine njih -, je enak knofodrk kot pred dvajsetimi leti, ko smo si z nažiganjem Decathlonov spreminjali prste v ostružke. Drajsaš gumba ali brzinsko premikaš gobico na džojpedu. Primerno tako za hardcorovce z ob­rab­ljenim hrustancem kot za mamice. Med osem­in­tridesetimi vrstami udejstvovanja je na to početje vezanih dosti, od atletike prek plavanja do kolesarskega zasledovanja. Gonja gumbov ali paličice na ploščku oziroma kroženje z njo botruje še dviganju uteži, nabiranju br­zi­ne za skok v daljavo in ob palici, zaletu ob metu kopja, diska in krogle ...
Ker ni naprednosti, recimo nabiranja sape, je Beijing 2008 v veliki meri enak sorodnim igram včerajšnjika. In če izvzamemo željo po napredku, s tem ne bi bilo nič hudo narobe. A celo taka sveta preproščina je ude­janjena zmikljivo. Ko že misliš, da si ujel ritem in da je uspeh odvisen le od tega, kako hitro boš dlan nadomestil s protezo, začne merilnik iz neznanega razloga padati. Take finte pri kakem teku, ki zahteva gonjo od prve do zadnje sekunde, povzročajo le bes. Prav tako je dokaj brezzvezna upočasnjenost, ki se sedem let prepozno šlepa na Matrico.

Drkanju dveh knofov za nabiranje hitrosti sledi določanje dviga telesa. Več kot si prej nabral brzine, širše bo okence na levi.

Kjer ni treba samo imitirati stroja za drk, so Eurocomovci skovali alternativne sheme. Kajak je z vp­raš­lji­vim določanjem smeri in zanič beleženjem stika z oko­lico denimo podoben simulaciji razbitega tanka. Tapkanje gumbov v skladu z navodili na zaslonu pri ritmični gimnastiki, skoku v višino in judu je že boljše, čeprav ne idealno. Spremljanje kroglic v koncentričnih krogih pri skoku v vodo meji na dobro ... v to pa se prevesi odrejanje kota izmeta pri kopju, kladivu ter disku. Večina opravil je preprostih, saj zadošča pritisk enega ali dveh gumbov, toda dober rezultat zahteva veliko natančnosti. Oziroma garanja, kjer se špil odloči, da te bo posiljeval z neumnostmi.
Dobrodošlo je, da so tipskim enoigralskim načinom (olimpiada, trening, izzivi) in večigralstvu na enem sistemu dodali LAN- in spletni multiplayer. Urediti je moč običajno tekmovanje ali turnir za dva do osem sodelujočih ter sam izbrati seznam disciplin. Med slednjimi je razveseljivo najti tudi bolj kompleksne ka­tegorije, na primer deseteroboj.

Atletika je kraljica športov in tako na olimpiadi kot v špilu ima glavno vlogo. Nogometa recimo ni, ping pong je apn.

Čemu potem tako nizka ocena? Del krivde nosi preveč neposrečenih, napornih tekmovanj, svojo malho si oprta nezanesljiv knofodrk, zanemariti pa ne gre niti svežnja drugih napak. Tistega, ki je sprogramiral na­linijstvo, kjer je treba celo večnost čakati, da vsak od sodelujočih opravi svoje, namesto da bi se vsaj pari odvijali vzporedno, bi bilo treba okrog ušes. Enako modela, ki se je spomnil, da bo treba pred slehernim dogodkom pritisniti gumb vsaj dvakrat, če ne trikrat ali štirikrat. Takisto je na hojladri narejen olimpijski sprehod skozi vse discipline, ki so ga cepili z nekakšno frpjskostjo. Boljši kot si, več točk dobiš, te pa vlagaš v kategorije, kot sta moč in hitrost, ter si zbijaš utrujenost. Prisiljeno, nelogično, polovičarsko in v končni fazi nepotrebno.
Če Beijing kupuješ za PC in ne za PS3 ali xbox 360, moraš vedeti še, da je zanj zelo dobro imeti sodoben igralni plošček s petelinoma pod kazalcema. Večina disciplin zahteva vsaj nekaj analognega odmerjanja moči in simuliranje tega z digitalnim tapkanjem je nezanesljivo. Za nameček moraš sam gruntati, katera tipka bo kaj storila, saj manjkajo nastavitve za desno gobico in petelina. Meniji z vsemi oznakami gumbov vred so skopirani z X360, odpade pa tudi drenjanje za tipkovnico, saj je lahko na njej samo en človeček.
Toda celo bolj so ga usrali pri vzdušju. Da si na olimpiadi, ti dajo vedeti le uradni logotipi, medtem ko je vse ostalo čisto splošno. Športniki in športnice so naključni poligonski modeli, imen ni, uvodne ceremonije tudi ne. Kako lahko sploh storijo uradno olimpijš­či­no brez takih elementov?! Podelitve medalj so podobne žalostinkam ob pogrebu, komentar se zas­liši, ko se mu zljubi, na voljo je le 32 držav, med kate­rimi ni Slovenije, in čeprav je podoba tehnično v redu, je mrtva. A nič čudnega, saj je olimpijski duh tudi.

Strelske discipline, razen pokanja glinastih go­lo­bov, so dobro udejanjene.

Beijing 2008
založnik: Eurocom / Sega
objavljeno: Joker 181
avgust 2008

47
par disciplin je dob­ro zamišljenih
za rezultate se je treba potruditi
dosti večigralstva
kup tečnarij in ne­umnosti
slaba predelava nazdora s konzol
zanikrno vzdušje