IGROVJE
stranka » igrovje » pc » The Political Machine 2008
The Political Machine 2008

"Politika je kurba," slišimo mrmrati Yohana. "Stara, debela, z velikimi podplati, rdečim nosom in mavrično lasuljo." Honk. Honk.

Ko gre pravi dec s kolegi na pir, ve, da denejo samo tri teme. Babe, šport (sem štejejo tudi avtomobili) in politika. Vrstni red je odvisen od pivske družbe, toda ena­ko­vredno so zastopane vse tri. Ko doma se­­de za računalnik, pa je situacija drugačna. Iz iger, ki z miškami, tipkami in džojstiki spreminjajo prstne členke v brozgo, se dela drek, po drugi strani pa si ni še nihče upal narediti špila, ki bi si drznil obravnavati ženske možgane. (Ajt, mogoče Endorfun.) Prav tako sameva področje politike - kar pa se spreminja z The Political Machine 2008, izvedenko prvenca iz leta 2004.

Poleg aktualnih čezlužniških politikov najdemo v zbirki tudi bivše (Grant na sliki levo) in še nekaj izmišljenih za nameček. Silno pa pogrešamo recimo evropske. Lastoročna izdelava Janše namreč pobere preveč časa.

Cena, ki znaša zelenega dvajsetaka (ev­ropski izid zaenkrat ni napovedan), na­ka­zuje nizkokategornika. Toda sloves založnika Stardock, ki ima v malhi izredna Galactic Civilizations in Sins of a Solar Empire, meri precej više. In res gre za nadobrtniški izdelek, daleč nad plahim eksperimentom prednika, ki kar poka (in se občasno razpoči) od kakovosti ter srčkanosti. Izdelek je na vrg očesa videti kot klasična strategija, taka z večplastnimi zemljevidi in dosti tabe­lami. A to je preširok pojem: v resnici gre za dodelano simulacijo aktualnih čezlužniških predsedniških volitev z malenkostnim pogledom čez planke. Po kliku na način igranja, kar obsega kampanjo, nalinijsko povezavo ali ločen scenarij, izberemo ali sestavimo prezidentovskega kandidata. Na voljo je malo morje lastnosti, od fizičnih (poraščenost, okraski, vamp) do mož­gan­skih (jezičnost, vzdržlji­vost, inteligenca), pri čemer imajo lahko slednji odločilen vpliv. Dolo­či­mo še splošne poglede (odob­ra­vam, ne odobravam, nimam mnenja) na določene politične teme (vojno pro­ti terorizmu, socialni transferji, pod­je­ba­vanje Francozov) ter matično regijo in zabava se lahko prične.

Rdeča je za republikance, modra za demokrate, roza za neopredeljene. Logično. Samo naj mi nekdo pove, kaj hudirja delajo ameriške politične stranke v Evropski uniji?

Naslednjih enainštirideset tednov, kar je enako prav toliko potezam, otresamo gobec, lepimo plakate po državi in skušamo pobarvati čim več pod­ročij v svojo barvo. Rdečo za republikance ali modro za demokrate. To do­sežemo s pazljivo izbiro tem in preudarnim razporejanjem treh vrst sredstev: denarja, vzdržljivosti in političnega kapitala. Pridobivanje teh je zopet več­plastno. Denar lahko v predvolilno bitko prinesemo s sabo, ga žicamo od podpornikov ali ga zadenemo na loteriji. Nujen je za ogla­še­va­nje, izplačila tožb, potovanja, gradnjo volilne baze, medijski trud in podobno. Vsako potezo imamo na voljo omejeno vzdr­ž­ljivost za dejanja, kar preddoločimo z izbiro kandidata ali njegovih lastnosti. Potovanje vzame eno črtico vzdržljivosti, oglaševanje in beračenje tri, gradnja centrov štiri in govor pet. Politični kapital je še najbolj odvisen od naključnih dogodkov, z njim pa najemamo ope­­rativce ali lobiramo v interesnih skupnostih.
Se čuje zapleteno? Hja, politika, fantje in dekleta. Seveda je zapleteno. Toda po nekaj igrah lahko kompletno padeš noter, če si le dovolj razgledan. The Political Machine 2008 namreč kljub klovnastemu videzu temelji na resničnih podatkih in politiki. V Teksasu ni dobro nasprotovati nošenju orožja, v Kanzasu je treba subvencionirati farmarje, povsod pa se zavzemati za izboljšanje eko­nomije. Nemara tudi zato sčasoma vse skupaj postane dokaj predvidljivo in po kakem tednu se izčrpa vsa, sicer zelo visoka zabavnost.

Nezemljan Morbo hoče pojesti vse mucke na tem svetu. Imaš dovolj trdna jajca / jajčnike, da se mu zoperstaviš? Le kdo hoče živeti na svetu brez prijaznih kepastih crkljivih muck?

To ni edina zamera. Kampanja je povsem ameriška, saj se s šestimi tekmeci pomerimo le na njihovi zaplati. Scenariji sicer ponujajo izmišljen planet in Evropsko unijo, a spet samo s čezluž­niš­kimi (proti)kandidati. Kak Berluskoni ali Plemeniti bi prav sedla, toda zadovoljiti se moramo z baraki in mkkejni. Res pa je, da ti nihče ne brani izdelati politika po lastni ideji. Naslednji očitek leti na preglednost, ki zna cepniti globoko proti koncu volitev, ko imaš na kupu pet operativcev, dvanajst oglasov in analitično stavbo. In sesuvanja je preveč. Vsakič, ko sem igro poslal v ozadje, je smrt storila, v enem primeru je pomagal le še trdi reset. Podobno poroča ostalo občestvo.
Kljub temu in morebitnemu predsodku, da politika itak ni za v špile, pa gre za soliden izdelek z visoko dodatno vrednostjo, priporočljiv za vsakovrstne stratege z malo širšim obzorjem. Za vikend ali dva je zabava zagotovljena, pa še vpogleda v zakulisje volilnega cirkusa si deležen.

Ena od plasti na zemljevidu simbolizira prepoznavnost kandidata na posameznem teritoriju. Michigan in Južna Karolina očitno nista vredni prižganih zelenih lučk na zaslonu.

The Political Machine 2008
založnik: Stardock
objavljeno: Joker 181
avgust 2008

77
veliko uravnoteženih parametrov
aktualnost
zabavnost
nizka cena
preglednost zna šepati
ame­ricentričnost
sesuvanje
ne igraš je dolgo