IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Pop Idol
Pop Idol

Sneti odkruli Iztoka Mlakarja in požanje žvižge. Butlji.

Pop Idol je britanski Popstars (ameriški je American Idol) in z odkritvijo tega dejstva vam je lahko že jasno, kakšna je Codemasterjeva igra. In ker ste najprej pogledali oceno, vam ni ostala skrivnost niti, da je zadeva precejšen licencčni apn. Kot je šlo navsezadnje pričakovati.
Elektronska kovačnica popevkarskih idolov je

V svoji sobi je moč brez zadrege pred občinstvom odjodlati katerikoli komad. Ni pa spodaj besedila!
obdarjena z uradno licenco iskanja pevskih talentov med slave željno ruljo, ki je imamo vsi s trohico okusa poln kufer (tako licence kot rulje), igralno pa sledi priznanemu Konamijevemu bemanijevskemu receptu. Le da je tukaj manj važen ritem glasbe kot petja in da so razne plesne podloge iz tega razloga neuporabne, ker si človek ob zahtevanih figurah polomi gležnje. Človek bi si sicer mislil, da bosta zategadelj dancemate nadomestila mikrofon in impresivna koda, ki bo prepoznavala glas. Ampak ne - vse, kar lahko počnemo, je to, da stiskamo smerne tipke ali križec na ploščku v skladu s pokazatelji na zaslonu, ki šibajo proti sredini štirikrake zvezde. Natančnejši kot smo pri pritisku, ko ikonica doseže centralni krog, bolje nas špil oceni. Na ta način naš drugi jaz na odru, ki mu lahko razumno raznoliko spreminjamo zunanjost (spol, barva kože, čipa, cote, šolni), miga in poje - če smo dobri, v skladu s predlogo, sicer začne fušati, da je joj. Po predstavi nas ocenijo trije sodniki in če smo dovolj dobri ter igramo kampanjico, gremo naprej, dokler ne premagamo vseh tekmecev. V klasični maniri licenčnega apna za to ne dobimo nič, le na poti odklenemo par dodatnih prizorišč in oblek. Poleg osnovnega tekmovanja so tu trening, karaoke (

Finala se odvijajo na velikem, spektakularno razsvetljenem odru. Problem je ta, da jih je treba dati skozi pol ducata.
muzika brez glasu in z besedilom; prepoznave glasu kakopak ni) ter džuboks, kjer lahko preposlušamo vseh štiriindvajsetih komadov, a brez spremljajočega teksta. Pomerijo se lahko do štirje sodelujoči, eden za drugim, pri čemer morejo ocenjevati eden drugega in si tako povzročati čustvene otiščance. Kar je kul.
Temeljni problem Pop Idola ni muzika, ki je izbrana solidno (Bekstrit Bojz, Dionova Celinka, Spajsice, Viljemsov Robi, Šeril Vrana ...), niti ne manko načinov ali, konec koncev, poante. Težava je v tem, da je pojavljanje ikonic na vseh težavnostnih stopnjah skregano s kakršnimkoli ritmom, tako da ne 'padeš' v praktično noben komad. Friski uletavajo kot vesoljske ladjice v Space Invaderjih, ne kot ritmično razporejeni zaznamki, in razturaš le, če glasbo odmisliš ter Pop Idol nabijaš kot kako spretnostno arkado. Ni to fejst skregano s poanto vsega skupaj?

Pop Idol
založnik: Codemasters
demo: natlačenka/tlačenka 125
objavljeno: Joker 129
april 2004

45