IGROVJE
stranka » igrovje » pc » F1 2002
F1 2002

F1 2002 edina nudi uradno aktualno se zo no F1 in preseneti s celovitim na p red kom, ki ga BB Wolf glede na lansko predhodnico ni pričakoval.

(Tole je dvojni opis formulščin Grand Prix 4 in F1 2002. Osrednje besedilo je enako, za podatke o prvem in slike pa poglejte semle.)

BB Wolf, ki se pri reviji Joker udinja kot priobčevalec vojaških zgodovinskih tem in izkrivljenih štorij, je pa sicer poklicni avtomobilistični novi­nar, se je tokrat spoprijel z zahtevno, a sebi na kožo pisano nalogo: dojeti in oceniti raz­sežnost dvojice najbolj zvenečih naslovov med si­mulacijami formule 1. Naloga je posebej zahtevna, ker gre za kraljico dirkanja, ki je v tem okviru, če pu­stim vnemar arkadne alternative, najbolje zastopana in deležna največ pozornosti - ter nehva­ležna, saj imata in bosta imeli tako Grand Prix 4 kot F1 2002 kup navijaških pristašev (zlasti prva, katere izročilo traja že deset let). In ker usoda v igričarski industriji včasih ubere čudna pota, sta nadaljevanji najresnejših računalniških simulacij F1 zadnjih dveh let izšli istočasno. Skupni datum pri­hoda v trgovine spričo, to že lahko zapi­š­em, vr­hunske kakovosti obeh naslovov ni nič kaj dobrodošel (čeprav F1 2002 zamuja sko­raj pol leta), tako za kupce kot za oba založnika. Pravi pra­vcati primerjalni test je zato na mestu. Toda naj­prej malce se mal­ce zazrimo v pre­teklost ...

Pri F1 2002 so za razliko od GP4 na volan v pogledu iz kokpita dorisali roke. Pregled nad časi imate tu dvojen.

Pride igra, ki kojci postane le­genda, naj bo to zaradi zamisli, izvedbe, igralnosti ali štorije. Grand Prix je to vsekakor bil. Do­­čim je bilo preprosto vijuganje po nedomiselno iz­risani pokrajini vse, kar je avtomobilski zasvoje­nec v ča­sih špila Test Dri­ve mo­gel okusiti na pre­­bu­ja­­jočem se raču­na­l­­niš­­kem igričarskem trgu, je simulacija avtorja Geoffa Cra­mmonda leta 93 vse pos­ta­vila na glavo. Prvi GP je si­cer ubogal zgolj tipko­vnico in nad zrnato gra­fi­ko bi se da­nes vsakdo sa­mo zgrozil, vendar je pri­ča­­ral občut­ke, ki smo jih zaljubljenci v formulo ena doživljali le ob gledanju red­kih posnetkov iz ka­bi­ne dir­kalnika med televizijskimi prenosi. To sta­ro­sto dirkačin z resnejšim pri­sto­p­om smo zato nabijali dobesedno do one­mog­losti. Pravo prelomnico pa je pomenilo nadaljevanje, ki je ime Crammond za vedno izpisalo visoko na ig­ri­čarsko programersko ne­bo. Dvojka je pri­nesla še dolgo ne­pre­magljivo umetno pamet, vr­sto dokaj podrobnih na­stavitev dirkal­ni­kov, dobrodošlo možnost vo­ž­nje več igralcev na enem ra­čunalniku, spo­do­b­no, a strojno zelo zah­tevno gra­fi­ko (kar je po­s­tal kar zaščitni znak vseh umotvorov Geoffa in kom­panije), podporo volanu in še bi lahko na­š­teval. Igra si je pridobila največji mo­go­či krog ljubiteljev formulščin in je med dirkačinami kraljevala neskon­č­no dolgo, saj ni imela niti približno enakovrednega te­k­meca. Geoff se je znova potrdil z GP3, ki je v zvrst vnesla spremenljive vremenske razmere, ce­lo zgolj na posameznih delih steze. Nato je prišel uradni dodatek s sezono 2000 - potem pa smo lah­ko samo čakali, kaj bo prinesla številka 4, pod ka­te­ro sta podpisana Simergy kot ra­zvijalec in Infogrames (ki si zdaj lasti Mic­roprose) kot založ­nik.

Dober štart je tudi v virtualni dirki pol uspeha, če le niste premalo pozorni na dirkače pred seboj. So pa trčenja pri obeh igrah spektakularna na pogled.

V poplavi naslovov s tematiko formule ena smo tako dolgo časa zaman čakali, da se bo našel kak tako vrhunski kot Grand Prix. Najresnejši po­s­kus premagati legendo je bil Electronic Artov F1 2000. Založniški velikan se je s svojo vejo EA Sports v to tržno nišo napotil koncem leta 1999. Ig­ra je bila v primerjavi z GP precej drugačna in je prinesla dobre obete za igričarsko prihodnost, žal pa je za prikaz vseh grafičnih dobrot zahtevala konkreten računalnik. Kljub vrsti napak si je med sob­nimi dirkači izborila dostojno velik prostor, če­prav mene fizikalni model dirkalnikov osebno ni pre­pričal. F1 2001 je predhodnico bistveno prese­g­la tako po grafiki kot glede obnašanja dirkalnikov in še v nekaj podrobnostih, je pa bila vseeno premalo izpopolnjena in preveč hroščata, da bi do­segla kaj več od povprečne ocene in pri­lju­b­lje­nosti. Škandalozno dejstvo, da ni vsebovala podpore suvalnim volanom, ji pri tem ni bilo v pomoč. Od letnika 2002 zato nisem veliko pričakoval, zgolj to, da bodo pri EA Sports znova segli glo­bo­ko v žep in Bernieju Ecclestoneju pla­ča­li pra­vi­ce do uporabe imen in moštev v le­tošnji sezoni.

F1 2002
založnik: EA Sports
objavljeno: Joker 108
julij 2002

91
življenjsko obnašanje dirkalnikov
izjemen ob­čutek hitrosti
sezona 2002, proge, To­yota
igralčeva statistika
šola dirkanja
slab vmesnik za ponovljene posnetke
pre­malo večigralskih možnosti
shranje­van­je polo­ža­ja
strojna zahtevnost