IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Avencast: Rise of the Mage
Avencast: Rise of the Mage

Prvenec brezimenih jodlarjev Quattra spomni, kaj pogreša v novodobnih domišljijskih igrah.

Avencast je akcijska frpjka, vendar ne na način, kot smo ga vajeni iz kopij Diabla. Za začetek imamo na voljo le en lik, mladega študenta magije na čarovniški akademiji. Fante na predavanjih spi, ampak v njem je nekaj posebnega, kar dokazujeta amulet, ki ga nosi okoli vratu, in dejstvo, da so ga našli naplavljenega v košari. Njegova nezain­­teresiranost za pouk ga pripelje do tega, da mora hitro opraviti izpit za coprnika, med njim pa uletijo demonske sile. Preživeli se zaprejo v zbornico, medtem ko fante rešuje aka­demijo pred pogubo. Okej, štorija je klišejska, a videli smo že slabše.

Grafični srček ni ravno napreden, a vseeno je barvit in očesu dopadljiv.

Ker je naš junak coprnik, odpade maha­nje s klasičnimi orožji. Resda je na voljo čarovniška palica, ki je sposobna treska po betici, toda glavno orožje so uroki. Ti se delijo na tri hiše: krvavo in duhovno magijo ter priklic pomočnikov. Krvava magija je usmerjena predvsem na boj od blizu in dela višjo škodo, medtem ko je duhovna pravšnja za boj od daleč. Up­o­rabljate lahko obe, vendar se boste med izpitom odločili, katera bo primarna. K njej boste dobili ne prav majhen bonus. Za­nimiva pot vodi k deljenju izkustven

Akcijski frpji ne potrebujejo množice statistik. Enostavnost je Avencastu v prid.
ih točk: dobite jih ob vsaki novi stopnji, ki jo dosežete, in lahko jih vložite v primarne sta­tistike oziroma se opremite z novo čarovnijo. Škoda, ki jo coprnije naredijo, ni statična, temveč narašča glede na to, koliko točk ste namenili izbrani vrsti ma­gije. Koncept je torej enostaven in v prak­si deluje dobro, saj so skoraj vsi uroki uporabni praktično skozi vso igro. Prav tako niso komplicirali glede inventarja. Naokoli trogamo eno malho za predmete, ki so namenjeni kvestom, in drugo za op­remo ter napoje. Vsak predmet zasede natanko en prostor v kufru, napoje pa je moč združiti, čeprav jih itak ne potrebujemo dosti.
Fantiča gledamo od zadaj, ta­ko kot v Knights of the Old Republic, in ga vodimo z WASD. Od gibov je na voljo kotaljenje v izbrano smer (kul za hiter po­beg iz gneče), miška pa seveda ob­ra­ča pogled, meri na spake in omogoča te­meljna napada. Levi klik pomeni udarec z orožjem, desni izstreli šibko coprnijo. In kako uporabiti ta hude magije? E, tu so pa Clockstonovci pogruntali pravo. Me­če­mo jih tako, da pomerimo na sov­raž­nika, nakar stisnemo kombinacijo smer­nih tipk in kliknemo z levim knofom za krvavo oziroma desnim za duhovno ča­rovnijo. Ja, sliši se čudno, vendar sistem deluje super. Vsi prstično nespretni pa si lahko najljubše čirule obesijo na funkcij­s­ke tipke.

Mladi čarovnik nima govorjenega besedila, a vendarle se z dajalci nalog pogovarja in nima na izbiro samo klika na OK.

Capinov je nemalo, kot se za akcijski frp spodobi. Faksa niso končali in kakih na­prednih strategij napada od njih ne gre pričakovati, a niso docela zabiti in ne jurišajo kar v valovih. Nekateri se znajo izmakniti čarovniji, ki leti proti njim, ali po­čakati za vogalom, zato imaš z njimi v splošnem več dela kot v špilih pasme Titan Quest, kjer si avtomat za klikanje. Zlasti v redu so šefovske kreature. Ponavadi nimajo neke blazne strategije, bolj obilico življenjskih točk, vendar v spopadih z njimi prstki kar plešejo po tipkovnici v ritmu izmikanja in čaranja. Hudejše coprnije namreč potrebujejo bodisi več časa, da jih zalučate, bodisi skurijo toliko mane, da vse skupaj ni samo besno nažiganje. Prav tako k temu pripomorejo uganke. Kvesti niso le tipa 'pobij vse in prinesi to' - no, v glavnem so, ampak na poti je treba rešiti prenekatero mozgalico, prebirati knjige ter spise in sploh početi stvari, ki jih v tovrstnih igrah nismo videli že lep čas. Ker večina izkustvenih točk kapne od rešenih zagonetk, ne pobitih beštij, se Avencast še bolj oddalji od butaste akcijske druščine in stopa v korak s pravovernimi domišljijskimi igrami. Je akcijada in je frpjka, namenjena tistim, ki še premorejo trohico možganov.
Zaradi vsega tega mi gre v nos, da je v osnovi za to zvrst nekam kratka, saj se jo da končati v petnajstih urah, če se ne spraviš opravljat vseh postranskih kvestov. Takisto se zdijo kompromis na pol pametni sovražniki - raje bi jih imel manj, pa da bi tiste vodila boljša umetna inteligenca. In pojavijo se hrošči, zato je namestitev popravka kar nujna. Ampak zaplata poneumi nekaj boljših ugank, ker so se kupci pritoževali, da so pretežke (niso, res!). Vse skupaj znese ravno toliko, da Avencastu ne morem prilepiti boljše ocene, toda za prvi izdelek neuveljavljenega studia sploh ni slabo. Se že veselim njihove naslednje igre!

Dobrih ugank v sodobnih frpjkah primanj­kuje. Avencastove se lepo vpletejo v zgodbo in niso same sebi namen.

Avencast: Rise of the Mage
založnik: Clockstone / Lighthouse Interactive
objavljeno: Joker 177
april 2008

75
pošteni kvesti stare šole, vključno z ugankami
dober sistem vlaganja izkustvenih točk
izvirno ča­ranje
le na pol pametni nasprotniki
za­p­la­te odpravijo hroščavost, a poenostavijo ugan­ke
ne prav dolga