|
Helldorado Yohan se SPET nažre fižola, brcne kojota in posili konja. Rutina.
Divjezahodna komandovščina Helldorado je le še eno povprečno nadaljevanje povprečnega špila - z njim smo leto in pol po Desperados 2 (J156, 57) fasali preimenovano trojko. In ja, novosti je precej manj kot v drugem delu. Že junaki so vsi isti: kapo bande John Cooper, punca sumljivega slovesa Kate O'Hara, naličeni rdečekožec Hawkeye, ljubitelj tekile Pablo Sanchez, nitroglicerinski zamorec Sam Wiliams in pohabljeni Doc McCoy. Slednji je rdeča nit tokratne zgodbe. Neka vdova ga ugrabi in ga zastrupi, protistrup pa bo dobil le, če ostali pistoljeri storijo, kar jim naroči. Zato ropamo, rešetamo, delamo diverzije in sploh počnemo teroristične grdobije.
Za tiste, ki niste seznanjeni s to serijo: gre za realnočasovno strategijo. Odvisno od misije po zemljevidu vodimo do šest junakov, od katerih ima vsak svoje sposobnosti, se plazimo mimo nasprotnikov ali jih onesposabljamo na določen način in po določenem vrstnem redu, kar je treba odkriti z bolečimi poskusi. Linearna kampanja vodi skozi borih enajst (v Desperados 2 jih je bilo štiriindvajset!) scenarijev, postavljenih na širše območje Teksasa. To pomeni, da bi bilo s sprehajalnikom igro moč končati v eni uri. Brez njega pa ... Prejšnjim delom smo očitali čudaške izzive, in tu je enako. Tipičen primer je otvoritvena misija. Najprej se je treba priplaziti v kavbojski tabor in prisluškovati pogovoru, nakar moraš ukrasti tri sode dinamita, raztresene po zemljevidu. Po brez števila poskusov to storiti neopaženo sem imel vsega dovolj in sem z Williamsom popokal vse sovrage (čez trideset njih) v enem samem strelskem obračunu, kar je nalogo zaključilo v mojo korist. Huh? Očitno so zadevo slabo stestirali, če se da umetno pamet okrog prinesti na tak poceni način.
Nekaj svežine je. Videz so okrancljali in dodali podporo fizikalnemu pospeševalniku, učni scenarij ne najeda, vmesnik je bolj logičen in kamera zdaj deluje, kot se zagre. Po novem je možno delati kombinacije sposobnosti dveh likov - palica dinamita na puščici na primer dela štalo dlje. A za vse bonbončke je potreben hud mlinček, za nalaganje igre in shranjenih položajev pa dosti potrpljenja. Pohvaliti gre sicer pristno vzdušje iz vesternov, k čemer izdatno pripomore morikonijevska glasba. Toda kljub redko videni tematiki in simpatični izvedbi Helldorado ne izstopa po ničemer, zato ga lahko priporočim samo ljubiteljem povprečja. |
57
sorodni članki
![]() |
|