IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Lost
Lost

Retro prvič opiše igro po njemu ljubi licenci. Zdaj razume preliti žolč kolegov JCTjevcev.

Wow! To sem mislil, ko sem si ogledal pilotno epizodo Skrivnostnega otoka, kakor se televizijska serija Lost imenuje pri nas. Zanimiv zaplet, paranormalni elementi in vzbujanje toliko vprašanj, da je zaradi pomanjkanja odgovorov nanje marsikdo raje šel gledat kaj drugega, so me potegnili vase. Tako zelo, da si nisem mogel pomagati, da ne bi z devedejev požrl celotne dru­ge sezone v dveh dneh. Nisem bil edini in že samo zaradi priljubljenosti ABCjeve serije, ki se stalno gib­lje v vrhu lestvic TV-vsebin, bi moral Ubisoftu stavek 'ne zašuštrajte licence!' nenehno odzvanjati po glavi. Očitno jim ni.

Na začetku si še ves navdušen, a nevednost je blagoslov. Največja škoda je, da je igra videti fantastična. Žal začetna ura spoznavanja z okolico tvori nekako pol vsebine.

V igri nastopaš v vlogi novega lika, fotoreporterja Ellio­ta Maslowa, ki po padcu z letalom na navidez sa­motni tropski otok izgubi spomin. Se pravi, enak ka­velj kot v nadaljevanki. Bistvo zgodbe, ki se umešča v prvo sezono s pridihom tretje, je, da te hoče nekdo od sopotnikov ubiti, ker si slikal napačno stvar ob na­pač­nem času. Zato moraš čim prej ugotoviti, kdo sploh si, nakar skušaš oprati svoje ime, slediš najdenemu kompasu, ki kaže pot domov, prideš do Dru­gih, na­tegneš Jacka in Kate, rešiš Jacka in Kate ... V ta namen si daš opravka z ducatom plehkih nalog, ki sledijo enemu in

Druga mini igra je odgovarjanje na vprašanja, ki preizkušajo IQ. Nebistveno do obisti.
istemu preprostemu receptu. Špil so zastavili kot tretjeosebno pustolovščino, vendar brez kanca akcije, saj v seriji naokoli ne leti dovolj svinca, da bi lahko licenco posilili s tipičnim receptom za ig­ro po filmu. Namesto tega Lost deluje tako, da od li­kov, ki so v primerjavi z nadaljevanko totalno ne­iz­rabljeni in neizraziti, izveš, kam moraš iti, nakar se premakneš z lokacije A na lo­kacijo B, pobereš predmet, greš od točke B do točke C in ga tam uporabiš. Skozi džunglo tečeš na dva načina: slediš zastavicam ali oznakam na deblih in se pred črnim dimom skrivaš v debla ozi­­roma v slogu Huga na gori skačeš čez drevesa ter se sklanjaš pod vejami. Tež­ko je izraziti, kako neskončno glupo je tole. Poligonske lokacije verno poustvar­jajo one s televizije, a so na moč omejene, dočim je vi­šek igralnosti na njih mini igra, ki se stalno po­nav­lja. Gre za povsem ne­umeš­čeno miselnico, kjer s pos­tavljanjem varovalk spe­ljuješ naokrog tok, da se od­prejo vrata za napredovanje. To je hkrati razlog, da so pov­sod razmetane varo­val­ke. Okej, saj so Dharmovci otok upo­rab­ljali za razis­ko­valne eksperimente, ampak hm, va­ro­valke v kuhinji, va­rovalke v sh­ram­bi, va­rovalke v le­talski prtljagi? Polo­vi­ca itak bornega nabora predmetov, ki jih lah­ko pobereš, so varovalke. Z os­ta­lim, se pra­vi s kokosovimi orehi in plo­če­vinkami hra­ne ter piva se greš bla­gov­no pre­ku­p­če­vanje, da kupiš bakle, lanterno, piš­tolo (streljaš točno trikrat, dva­krat od te­ga v dinamit) in, seveda, varovalke.

Evo vam Locka in njegovega mota. Tu sem ravno pred koncem, preden stvar nakaže na nadaljevanje, saj se konča z vi­senjem s pečine. Ni treba dvakrat reči, da takrat prvič pomisliš, da iz zgodbe celo kaj bo.

Še najbolj zanimivi in inovativni so retrospektivni pre­bliski, v katerih s fotoapa­ra­tom odkrivaš ključne dogodke iz preteklosti. Vendar je štorija tako plitka in nepo­mem­bna, da dobesedno osramoti serijo. Dogajanje na otoku se na že poznano dogajanje iz serije naveže le v nekaj vmesnih animacijah. Občutek je še slabši, kot se zdi, saj ravno misliš, da se bo špil po­časi začel zapletati, ko slavna loputa že zleti v zrak. Kot poznavalec serije veš, da ta dogodek naznanja ko­nec prve sezone, kar pomeni, da si s

Se spomniš, kako smo prek telefona igrali Hu­ga? Tole tekanje je podobnem nivoju.
tem opravil nekako pol špila. Če slučajno ne veš, kaj pomeni eksplozija v goz­du, pa se lah­ko jebeš. Tega ne pravim jaz, mar­več se do tebe tako ob­naša špil, saj se niti najmanj ne trudi z razlaganjem.
Ne rečem, grafika in zvok sta kul. Lock je v HD in prav tak kot na televiziji, džungla je od­lič­no ustvarjena, z bujnim rastjem, potoč­ki, slapovi in podobnimi podrobnosti. Ušesna plat je temu primerna, z dobro zvočno sliko okolja in govorjenimi dialogi iz grl par izvirnih govorcev (čeprav ne večino). Nekaj vzdušja doprinese razdelitev na epizode, s povzetki “Prejšnjič v Skrivnost­nem otoku ...” vred. A če bi lahko igranje na tematiko nabili še kako bolj brez po­me­na, bi bila to že umetnost. Igra je nateg za mase, posebej ker gre za zelo kra­tek izdelek, ki ga tržijo za polno ceno. Malomarnost se med dru­gim pozna tudi po tem, da se niso potrudili niti toliko, da bi na­pis na kompasu 'Via Domus' (kar je hkrati ame­riški podnaslov ig­­re) pra­vil­no latinsko sk­­la­n­jali 'Via Domum'. Ta­ko je na­mes­­to 'Pot do­mov' kar po in­dijansko 'Pot dom'.

"Pogledal sem v oko otoka in kar sem videl, je bilo ču­d­ovito." To je o srečanju s črnim dimom povedal Locke v seriji. Špil o tem in o mitologiji otoka ne pove ničesar.

Lost
založnik: Ubisoft
objavljeno: Joker 176
marec 2008

26
videz in zvok
ne razloži zgodbe za novince
ni povezave s serijo za ljubitelje
neizrabljeni liki