IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Assault Heroes
Assault Heroes

Sneti

Doslej se še nisem srečal z igro, ki bi jo na­redili avtorji iz Čila. Toda po Assault Heroes gotovo ne bom z napetostjo pričakoval naslednjega izdelka iz logov, kjer te lame pljuvajo v fris.

Vodne stopnje so izredno tečne, saj je gibanje plovilca še bolj okorno kot na trdih tleh, sovražnih krogel pa kar mrgoli.

Junaki napada so dokaj klasična od zgoraj gledana arkadna streljačina, v kateri kot v dobrih starih časih kolješ kupe uletavajočega ZF-hardvera. Štorije je ne­kaj vrstic in vse, kar moraš vedeti, je, da so tam oni, tukaj si pa ti. Kombiniraj s svincem, izdatno. Za spremembo se ne furaš po vesolju, temveč si priklenjen na površino Zemlji podobnega planeta. Tod se skozi pol ducata nivojev, razdeljenih na manjše dele, odvrtijo razrušena mesta, pustinja, morje in podzemni bun­kerji. Najprej tičiš v džipu (na kopnem) ali gliserju (na vodi), če mu zmanjka energije, pa se pred ka­naljami znajdeš peš. Če zdržiš dovolj časa, se furalica zopet pojavi, sicer si ob enega od življenj. Obe pre­vozni sredstvi sta opremljeni z mitraljezom, ba­zu­ko in bljuvalom plamenov, kar dopolnjujejo granate in samodejno izstreljujoče se rakete. Z nabiranjem ikon je moč temeljna tri orožja nadgrajevati v moči. Menjavanje orožij je z joypadom (špil so ustvarili za xbox 360 in je šele zdaj prišel na PC) sicer praktično, a še bolje se obnese miškin kolešček. Miš drugače uporabljaš za merjenje z muho, ki je neodvisno od premikanja, za katerega je zadolžen klasični WASD.
Zdaj, osnovni hec akcije je v tem, da so različni sov­raž­niki po svoje občutljivi na tvoje pokalice. Pehoto boš prej odstranil z mitraljezom kot z bazuko, obratno velja za tanke in stolpiče. Špil ti tako sipa na zas­lon različne kombinacije sovragov, na tebi pa je, da pogruntaš, kako jih boš s čim manj zafrkancije in tveganja pobil. Assault Heroes tako odlikuje kanec taktike, značilen za najboljše nažigačine, zlasti če se s svojim igralnim ploščkom priključi drugi špilavec. To je mogoče tako na enem PCju kot po spletu, kjer igra takisto beleži rezultate na lestvice.

Preveč začetniško je vse skupaj. Dobre strelske arkade ne naredijo grafika in veliko orožij, temveč premišljen dizajn.

Žal pa neprijetnosti dodobra pokvarijo izkušnjo. Prva je upokojensko počasno gibanje zaslona. Ta se zla­goma premika gor, levo in desno, odvisno od tega, kam te vodi pot, in ni vedno priklenjen na tra­č­nice. A dostikrat umreš zato, ker ne vidiš, kdo te sploh strelja, saj se ekran kljub tvojemu premiku še ni blagovolil dovolj zadrajsati. Oziroma ker je spodnji rob malo preveč zdrsel navzgor in ti prekril čakajoče vo­zilo, grr. Druga težava sta tvoji furalici. Obe sta lepo animirani, a veliki in okorni, da ja nudita orjaško tarčo so­v­ražnim izstrelkom. Ti znajo uletava­ti v rojih, med katerimi se je ne­mo­goče izmuzniti. Prevečkrat umreš zato, ker je tvoj džip v bolestno podrobni animaciji postavil za milimeter preveč sem ali tja, špil pa od tebe pričakuje, da boš to predvidel. Najbolj je to opaz­no na vodi, kjer igra postane res zoprna. In tretji hakeljc je količina nepremiš­lje­nosti. En sam zablodel izstrelek te lah­ko spravi ob skoraj vso energijo, v pehotni obliki si skorajda nebogljen, po smrti ti igra ne obnovi zaloge gra­nat, v bunkerjih, kjer se skrivajo dobrote, imaš na voljo le eno življenje, ki lahko gre po gobe ob najmanjši napaki … Be­den zvok in tehnično lepa, a mrtva in nenav­dih­nje­na grafika z najbolj prež­ve­če­nimi mo­go­či­mi nasprotniki ter okolico vtisa ne po­pravi.
V osnovi Assault Heroes niso zgrešeni in navsezadnje stanejo polovico obi­čaj­­­ne cene. Toda Čilencem je spod­letelo v nalogi, da bi iz njih na­re­dili šu­temap, ki bi ostal v spominu. Nazaj molst lame!

Assault Heroes
založnik: Sierra
objavljeno: Joker 174
januar 2008