IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Company of Heroes: Opposing Fronts
Company of Heroes: Opposing Fronts

Panzergrenadier Aggressor tepe Britance, četudi bi malce raje Sovjete.

Lani bi se skorajda zgodilo, da bi PC ostal brez enega samega naslova z oceno nad 90. To bi bila nedvomno katastrofa globalnih razsežnosti, zaradi katere bi morali Združeni narodi sestaviti krizni štab, bivši ameriški podpredsedniki napraviti nekaj dokumentarcev in se vsi na sploh spraševati, ali smo za to odgovorni ljudje, al pa nas samo kozmos ne mara. No, oktobra je prispela Company of Heroes in vesolje je bilo zopet v ravnotežju. Srečo imamo, da THQ in Relic vohata denar v dodatkih; Dawn of War ima tako že dva in tretjega (Soulstorm) v izdelavi, CoH pa je dobil Opposing Fronts.

Videza niso opazno izboljševali, ampak tega jim navsezadnje ni bilo treba.

O sreči govorim zato, ker ne gre le za nekaj kart in dve novi enoti na stran, temveč za pošteno vsebino, ki spreminja način igranja. Bistvo samostojne razširitve sta novi frakciji: Britanci in nemški tankovski grenadirji, zvani Panzer Elite (brez Action, hihi). Ne le, da se razlikujeta po pristopu k mlatenju nasprotnika, temveč sta drugačni tudi od obstoječih Američanov ter Wehrmachta. Britanci so naravnani bolj obrambno: njihova pehota se po sovražnem ozemlju giblje že kar boleče počasi in previdno, toda ko se enkrat tam zaredi, jo je težko odstraniti. Takoj spočetka lahko namreč koplje jarke in postavlja mitralješka gnezda ter topovske baterije. Z njimi napreduješ počasi, a vztrajno, ko prodor podpirajo zavese topovskih granat. Še bolj zasijejo v kombinaciji z mobilnejšimi Američani. Nemci sploh ne vedo, od kod leti po njih.
Toda naciji imajo odgovor. Panzer Elite so zrcalna slika Britancev in idealni za tiste igralce, ki radi spravljajo nasprotnika ob živce, lase in nohte z vpadi za hrbet ter krajo strateških točk. So izjemno hitri ter mobilni, za kar je ključna naveza pehote in oklepnih transporterjev, iz katerih je moč streljati. Točke lahko zavzemajo že njihove izvidniške enote, zato se v zaporedju napadov vrste 'udari in zbeži' bojna črta nenehno spreminja. Najpomembnejše so prve minute, ko se v preganjanju po karti trudite ne izgubiti dragocenih oklepnikov - tu pomaga dejstvo, da jih lahko popravlja katerakoli pehotna enota, akoravno mnogo časa ni. Ko pride na prizorišče težka mašinerija, se zadeva malce umiri, vsaj če je pluženje jagdpantherjev skozi sovražni oklep moč označiti za mirno ...

Nova pogruntavščina so enote, nalik herojem iz Dawn of War, ki se priključijo in dodajo bonuse skupini.

Sedaj je še važneje, katero drevo nadgradenj izberemo, saj v njih čepi nekaj ključnih enot, ki spremenijo pristop. Nemci imajo na primer v treh drevesih samovozno havbico hummel (artilerija) in protiletalski wirbelwind (Luftwaffe), medtem ko oklepno drevo vsebuje lovca na tanke hetzer in jagdpanther, pošasti, ki hrustata zavezniški oklep za zajtrk. To ustvari veliko množico kombinacij, ki tudi v primeru, da poznate nasprotnika, omogoča tisto mero negotovosti, ki zahteva hipne odločitve. Opposing Fronts je zato natanko tista svežina, ki smo jo pričakovali, čeravno zopet za ceno kripeljnov zaradi klikotanja, saj umetna pamet ni napredovala. Obe novi strani zahtevata še več klikanja (nemške enote hočejo ročno usmeritev izkustvenega bonusa v napad ali obrambo) ter pazljivosti in nista za začetnike. Mlečnozobi se zato najprej lotite obeh enoigralskih kampanj, čeprav ti frakcijama nista vedno pisani na kožo. Britanska je recimo kar svobodna v pristopu in se zadovolji z nekaj v redu misijami, medtem ko nemška trpi za podobnim sindromom kot World in Conflict - večino časa le reagiramo na skriptane dogodke, ob čemer smo potisnjeni v obrambne naloge, ki za Panzer Elite niso najbolj primerne. No ja, vsakemu svoje. Še vedno je to daljše puščavništvo kot v izvirniku, čeprav se zopet potepamo po zahodni Evropi, ungh.
Dogajalno dodatek ne dosega originalne kampanje, je pa kljub temu na ravni. Še najbolj mi je šel v nos amatersko karikiran govor nemških soldatov, pa nekaterim bo šlo na živce dejstvo, da je treba celo za dostop do enoigralskega dela igre napraviti spletni račun, se prijaviti in potegniti dol za več kot sto mega obližev. Na drugi strani pa bodo nalinijski špilavci zadovoljni, saj je večigralski servis stabilnejši, kar spričo slabih izkušenj zadnje leto daje upanje, da ga Relic ne bo spet polomil. V nasprotnem primeru bomo pač fasali še kak dodatek, ne?

Company of Heroes: Opposing Fronts
založnik: Relic / THQ
objavljeno: Joker 172
november 2007

85
samosvoji novi frakciji
daljše enoigralstvo kot v originalu
CoH še ni izgubila ostrine
obe kampanji bi bili lahko boljši
posiljevanje z nalinijsko prijavo
roka mi bo odpadla
kje so Sovjeti?