IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Hellgate: London
Hellgate: London

Dobre grudi so kul, menita LordFebo in Luni. Za en dober par bi takoj dala kvintilijon demonskih nakaz. Na žalost te opcije Hellgate nima.

Po številu kataklizmičnih dogodkov ne more New Yorku konkurirati nobeno mesto, a za evropske razmere je London še vedno dobil pošteno mero takih in drugačnih neprilik. Najmanj zmaje, teroriste, zombije in tanke. Po novem se je naboru pridružila še peklenska zalega, ki je skozi prehode najprvo osvojila otoško prestolnico, potem pa ves svet. Tako namreč pripoveduje Hellgate: London. Zaplet v osnovi ne premore kaj prida izvirnosti, sveža je le zamisel, kdo se demonom uspešno zoperstavi. To ni težka artiljerija, ki je proti temačnim silam pušila že v prvem kolu, marveč novodobni križarji, ki vihtijo sodobna orožja, prepojena s starodavno magijo, in iz utrjenih postaj londonskega 'tuba' partizansko jurišajo nad sovragece. Enega takih neonskih vitezov obujemo tudi sami in se z lučkasto sabljo v eni roki ter uročeno puško v drugi vržemo na horde hudikov.

Sovražnikov je cela hrpa in uporabljajo vse sorte podpasnih trikov od oživljanja do teleportiranja. Ampak tudi naš nabor orodij je hudirjevo pester.

V osnovi je špilanje tako, da bodisi od zadaj (če rokujemo s krepeli), bodisi prvoosebno (če smo strelsko opremljeni) pobesnelo klikamo po neskončnih vrstah nakaz vseh oblik in velikosti. Pri tem početju ni prav nobene globine v smislu različnih potez, kombinacij in arkadnih karafek. Pravzaprav niti klikati ni treba, saj je dosti držanje miškinega gumba. Razlog za tako dozdevno plitkost se skriva pod navidezno akcijsko kožico. V jedru teče frpjski motorček, konkretno tak, kakršnega je imel Diablo 2. Nenavadnega ni to nič, kajti avtorji so skupina Flagship Studios, v kateri je zbran dobršen del Blizzardovega tima, podpisanega pod oba Hudičevca. Hellgate: London je zato umeščen v žanr akcijskega igranja domišljiskih vlog in ne med streljanke oziroma sabljanke, ki jim po videzu bolj pritiče. Pustolovščino posledično otvorimo z nujno izbiro poklica. Šest njih je na razpolago, dva imata prvenstveno mečevalske spretnosti, dva sta puškarja in dva coprnjaka. Liki so docela samosvoji in jih ni mogoče razviti v nekaj drugega. Ker so pristopi zadovoljivo raznoliki, velja spočetka premisliti. Ob prvoosebnem streljanju z marksmanom denimo najbolj pridejo do izraza igralčeve spretnosti, summoner priklicuje pomagalska bitja in proti demonom uporablja njihove lastne trike, inženirju pomagajo raznorazni robotki, najbolj neposredna pa sta mečevalska blademaster ter guardian. Čeprav motorična retardiranost ni priporočljiva, saj je vseeno dobro vsaj približno meriti, mestoma skočiti vstran, se refleksno pozdraviti in jo celo pobrisati, igra na prvo mesto postavlja ustroj junaceljna, ne prstičnosti igralca. Po zgledu neuradnega predhodnika ima vsak lik sebi lasten razvejan nabor veščin, ki jih v klasični maniri odkrivamo in izboljšujemo ob dosegu novega izkustvenega nivoja. Pri tem igra spodbuja široko izvežbanost, ne samo ene veje znanj. Med njimi najdemo vse sorte, na primer napadalne uroke, zaščitne avre, ostrostrelstvo, udaren skok, priklic pomagalnega bitja, zdravljenje ... Večino teh trikov obesimo na tradicionalen pas s hitrimi cifernimi bližnjicami, kjer je prostor tudi za kose prve pomoči. Poleg tega ima igra še dve izvirni bližnjici, shift in ctrl, s katerima uporabimo veščino oziroma zdravilo, ki ju špil 'inteligentno' svetuje glede na dogajanje. Dobrodošlo. Od vmesniških pohval gre nadalje omeniti tri komplete orožij, ki jih menjamo s funkcijskimi tipkami, na glavnem zaslonu izpisane kveste in primerjavo vsakega pobranega orožja ali oklepa z ustreznim kosom v rabi. Veliko teh elementov je dobro znanih igralcem World of Warcrafta. Na žalost pa je treba v oziru inventarja, ki je 'prostorčkast' kot v Diablu, izpostaviti zamero - odsotnost optimalnega sortiranja. Plackov je malo in oprema zasede štiri, celo šest njih, zato so žepi hitro negospodarno razmetani. To je vsekakor korak nazaj od davnega vzornika.

Guardian se zanaša zgolj na meč, zato mu znajo leteča bitja nagajati. Proti njim ima zato na voljo veleskok, ki jih sklati z neba.

Hellgate: London
založnik: Flagship Studios / Electronic Arts
objavljeno: Joker 172
november 2007

70
preizkušen sistem izgradnje lika
poklici in orožja
večigralstvo - najbrž
ponavljanje že tako dolgočasne okolice
premalo napredka napram Diablu II
naključnost ni kul
popolna brezosebnost
vprašljiva vrednost plačniškega multiplayerja