IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Virtua Tennis 3
Virtua Tennis 3

Sneti se zahvaljuje Igrobogu, da ima tudi 360ico, sicer ne bi uzrl pravega obraza tega špila.

Tenis je na videz preprosta zadevščina. Udarjaš žogico čez mrežo in se trudiš, da je nasprotnik ne bi zmogel odbiti oziroma da bi pri tem naredil napako. Zeh. A kot pri mnogočem, recimo seksu (ni vse v tem, da šprintersko porivaš do jajc, dokler ne naredi pšššttt aaah), kuhanju (realnočasovka s poveljevanjem mnogim enotam ter brez možnosti dejavnega premora!) in fuzbalu (pod šuškavci in vpitjem "Dodaj loptu sine!" se skriva šah na zeleni površini), tudi pri tenisu ne gre soditi knjige po platnici. To je inteligenten šport, v katerem se atletske sposobnosti združijo z taktičnim mozganjem in odpirajo nebroj možnosti: žogico poslati tako, da boš izkoristil nasprotnikovo slabost ali ga vrgel iz ravnotežja, ga prisiliti k umiku in potem plasirati skrajšan udarec, se delati slabotnega in ob natanko pravem trenutku eksplodirati ... Kajpak priljubljenosti aristokratske igre ne škodi medijski cirkus s sučiščem v nogah Ane Kurnikove, dočim sta ena zakrnela roka ter druga tako razvita, da Bedanca z njo premlatiš, majhna cena za finost izkušnje.

Dvojice so istospolne ali mešane, soigralcu izdajamo povelja. Odlikujeta jih dobra dinamika in ravno pravšnje igrišče.

Na računalih, konzolah in avtomatih tenis igramo, odkar dotične naprave obstajajo. Prva elektronska igra je osciloskopski Tennis for Two iz leta 1958, kaj je Pong drugega kot čezmrežno žogarjenje brez mreže in kdo ne pomni Match Pointa z mavrice? A ni je legende, kot je Virtua Tennis. Prvi del je na kišticah za v gostilne izšel debelih osem let tega in si nemudoma ustvaril tak sloves, da so ga predelali za PC ter dreamcast. Japonci so bili nanj tako ludi, da so jeli množično trenirati tenis. Res. (Ampak oni bi množično začeli trenirati metanje pudljev v daljavo, če bi jim to pokazali na kakršnemkoli zaslonu.) Žal računala niso ugledala dvojke, ki je znamko utrdila na e-teniškem prestolu. Toda VT ni prvak zaradi licenčnih imen in všečne predstavitve: hec je v tem, da se osnov priučiš v petih minutah, da pa špil užge silovit forehand naravnost v bistvo tenisa. Od pamtiveka uporablja bore tri gumbe - običajen žvajz, rezan udarec, lob - in prstnična kompleksnost ni na ravni simulacijsko usmerjenih izdelkov. Večina žogic bo zmerom padla na legalni del igrišča, v out ali mrežo bodo frčale samo nadvse zapretiravane ali odbite pod skrajnimi pogoji. Kdor Virtua Tennisa ne pozna in je začel s Top Spinom, se bo prvemu otipu sistema bržda posmehnil. A enostavnost je varljiva. Segin izdelek se najbolj od vseh sorodnih iger osredotoča na srž športa: na to, kako boš tekmeca prelisičil z dobrim postavljanjem in udarci. Groba moč šteje le tedaj, ko jo možgani spravijo v pravilen položaj, in vse je bitka za ravnotežje. Udarec je toliko močnejši, kolikor prej se s smerjo + gumbom nanj pripraviš. Bolje kot predvidiš smer žogice, prej se lahko postaviš na njeno pot. Dlje kot nato tiščiš želeno smer in gumb za odboj, močnejši je udarec. Silovitejši kot je, hitreje leti žogica in teže jo nasprotnik prestreže, kaj šele, da bi jo primerno odbil in te tako spravil iz ravnotežja. In teže kot jo prestreže, šibkeje jo odbije, kar ti da še več časa za postavitev, kar botruje še močnejšemu udarcu. Popolna veriga! A če sovrag dobro ugane, kam bo žogica šla, če narediš neumnost ali ne slediš načrtu, se vlogi zamenjata. Pomembni so še rezani udarci, ki upočasnijo tempo in tekmeca pripeljejo k mreži, lobi, ki ga za to kaznujejo, ter moč servisa, ki jo določaš s klasičnim pritiskom na knof, ko je merilnik moči pri vrhu (ali pa tudi ne, če imaš kak drug plan ...). To je prefiltrirana aroma športa, ki jo lahko ob preprosti nadzorni shemi zavoha vsakdo, ki ni džojpedni idiot.

Le malo izven idealne pozicije oziroma ravnotežja je treba biti, da se tenisač za žogo vrže kot lačen jaguar. V šahu bi temu rekli izguba tempa.

Virtua Tennis 3
založnik: Sega
objavljeno: Joker 165
april 2007

72
čudovito izpiljen arkadni sistem
razume bistvo in lepoto tenisa
slin-predstavitev (razen voščenih frisev od blizu)
simpatična licenčnost
genialne mini igre
docela brez večigralstva na daljavo
kariera postane enolična
neprilagojeni meniji