IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Test Drive Unlimited
Test Drive Unlimited

LordFebo predčasno izpolni svojo željo in v garažo pripelje ne enega, marveč kar tri ferrarije. Spotoma si popravi še nos, ustnice in uhlje.

Test Drive Unlimited je simulacija vožnje! To je stavek, ki ponavadi nastopa v laičnih opisih 'računalniških igric' v masovnih medijih, vendar je tukaj povsem na mestu. S simulacijo sicer cikam na vrsto početja, ne na stopnjo realizma, a bolj pomembna je druga beseda, vožnja. Dotični špil ni samo dirkalnica. Znaten del igranja zaradi ustroja nalog in njih iskanja namreč vozimo brez kuzle v riti, s polovičnim plinom, opazujoči okolico in sp­retno izo­gibajoči se prometu. Pri tem se pretežno dr­ži­mo ces­tišča, brez nabijanja ob robnike in ritja po brez­potjih. In predvsem uživamo, tako v nadzoru kot v okolici, zakaj doslej nam česa takega ni nudila še nobena ig­ra, dasi smo v preteklih letih dobili vrsto svo­bod­njaških avtomobilščin, od Undergroundov in posne­mo­valcev do GTAja ter njegovih klonov.

Kabine so lepo izdelane. So 3D, kar pomeni, da med gonjo ’dihajo’. Če imamo naglavno napravo trackIR, ki smo jo opisali v Jokerju 156, lahko še pogledujemo levo in desno. Med vožnjo sluhamo dobro muziko v špilu ali lastno komadovje. Čeprav - radio v ferrariju?

TDU ni omejen na mesto, kot so zvečine ostale sorodne ig­re, mar­več se po dolgem času – praktično od Por­s­cheja 2000 – spet popeljemo po dolgih podeželskih, obalnih, gozdnih in hribovskih cestah. Kaj bi se ne, ko pa so avtorji vključili celoten, 1500 kvadratnih ki­lomet­rov ob­segajoč havajski otok Oahu. Izpostavljanje prepoznavnosti, kakršne so prestolnica Honolulu, obala Wai­ki­ki, Pearl Harbor, lehnjakov krater, Severno ob­režje, zaliv Hanauma in hribovje Koolau, je odveč, kajti avtorji so po satelitskih kartah izdelali ozemlje v nulo, tako kar se tiče pravega merila in ar­hi­tekt

V stanovanju oziroma hiši se preoblečemo, op­­ra­vi­mo frisni lifting ter pregledamo naše uspehe in napredek. Zalo, ampak štorijalna podprtost bi še vedno sedla.
ure kot pre­predenosti cest ter celo pregovorne havajske valovitosti vozišč. Za nameček je zemljevid v špilu narejen v slogu Google Eartha, ki ga manj­ša­mo oziroma približujemo po mili volji. Je pa res, da so vojaški objekti in določena zgodovinska ter kulturna obeležja iz neznanega razloga izostala. Med dru­gim bomo recimo zaman iskali spomenik zname­ni­tega havajskega kralja Kamejameje.
Dvomljivec bi na napisano porekel, da gre za novo izvedenko Undergrounda, le da Kalifornijo pač zame­n­ja tihomorski otok. Konec koncev smo se v zadnjih Need for Spee­dih pro­s­­to vozakali na­ok­oli, s po­lovič­nim ali z dodeščnim ga­som. Pa ni tako. Test Drive Unlimited ni mra­čnjaška, luč­kasta in avtomobile ličeča sto­odstotna arkada. Je dnevna, življenjska in superšportna avtomobilščina, proti kateri je Underground kot slo­venski zbor hondistov napram parkirišču pred marino v Monte Carlu. Poleg tega je na premici volanizator­ske vernosti pre­cej bliže ka­kemu Pro Driverju ali Gran Tu­rismu. To po­­meni spodnašanje riti, pod­kr­marjenje, splošno zanašanje in poska­ko­vanje zaradi gr­bin. Da se razu­me­mo, TDU je še vedno arkada, le ta­ka, ki zah­teva več de­la od vseskoznjega tiš­čanja tipke za na­p­rej. In ravno to je str­žen igralnosti: za­do­vol­jujoč občutek pri obvladovanju stroja na res­nič­nih cestah. Če si bolj vživete nara­ve, skorajda ču­tiš veter v laseh, ko športno vo­ziš, ne dirkaš, brez­streš­no varianto fe­rra­ri­ja 430 po prometni obalni cesti na vzhodni strani otoka. Seveda je za to užitje mo­to­ri­zi­ran volan obvezen (G25 je ne­sporni prvak). Brez njega je dir­kanje resda iz­vedljivo, toda zmerna vožnja z bes­nim tapkanjem po gasu je vse prej kot za­dovoljujoča.

Kaj je to: sediš na sredini in pičiš 370 na uro? Mclaren F1, jasno. Ikonica H na desni pomeni, da sem odklenil trdojedrni način, ki doda še bolj realistično volanizatorstvo. Poštena izkušnja

Test Drive Unlimited
založnik: Eden / Atari
objavljeno: Joker 165
april 2007

85
fino volaniziranje po nadvse fini pokrajini
veliko cest, veliko avtomobilov
navdušujoče več­igral­s­tvo
revni igralni načini
nedovrše­nost po­sa­meznih elementov
tehnična proble­ma­tičnost