IGROVJE
stranka » igrovje » pc » El Matador
El Matador

Agent Case se odene v kolumbijsko tapeto iz kevlarja in gringe napade z udi razmesarjenih kompanjonov.

Najbrž nisem edini, ki se med nabijanjem iger čedalje teže otresem občutka, da sem se v situaciji, ki se mi trenutno slika na zaslon, nekoč že znašel. Ja, s kopiranjem je dandanes velika jeba. A če imajo nekateri razvijalci pri tem nečednem dejanju vsaj toliko sramu, da v prežvečen koncept vključijo nekaj svojih idej - dasiravno se za očitno krajo največkrat odločajo prav tisti brez zamisli in izkušenj - je drugim taka obzirnost tadžikistanska vas. Lep primer je Matador, akcijska tretjeosebna streljačina spod tentaklov polznanega nemškega studia Ascaron (Port Royale, Sacred: Underworld), ki se, kolikor je velik in širok, nasloni na preverjeno zasnovo staroste Maksa Bolečine. Samosvojih prijemov ima za zanohtno črnino japonskega biznismena in ob igranju se ti zdi, kot da žvečiš teden dni staro žvako iz druge roke. In vendar ... Polifem, zmaj, pazita zdaj: zabaven je. Relativno, a vendarle.

Fizika ni na nivoju Havoka, tudi ker je Ascaron uporabil svoj endžin. Gre pa vseeno za dobrodošlo popestrilo.

Nekam žalostno je, da si scenaristom ni uspelo izmisliti boljše zgodbe od te, ki standardno in nič kaj pretresljivo govori o agentu DEA, torej ameriške agencije za boj proti mamilom. Vodilni ga pošljejo v Kolumbijo, da bi priskočil na pomoč lokalnemu antimamilaškemu oddelku policije v boju proti mafijski organizaciji. A po drugi strani se večina srčkastih animacij itak tiče akcijskih prizorov z mesta dogajancije, ki bi bili enako interesantni celo v primeru, da bi v fabuli nastopali pritlikavci proti gobavcem. (Okej, ne, to bi dejansko bilo jadrno zanimivo!) Pohvaliti velja ob

Prisotnost soborcev pripomore k vzdušju, ne pak k duševnemu zdravju igralca, ko mu jamejo skakati pred cev.
tem grafično-fizikalni pogon, ki botruje tako dotičnim prizorom kot onim med igranjem, saj iz programske kode žarijo najsodobnejši vizualni učinki, od senčenja prek HDR-osvetljevanja do efektov delcev. Hkrati je zadovoljiv nivo uničljivosti okolice, saj stoli, mize, police in kartonske škatle dokaj realno letijo vsepovprek, zidovi pak bljuvajo iskre. Toda hm, prebojnosti materialov igra kljub temu ne pozna in ne dovoli, da bi s kalašnikovko prestrelil les ali obešeno preprogo, izza katere te tolpaš suvereno rešeta. Nadalje je škoda, da stopnje, ki poznajo prehajanje med notranjimi prostori in omejeno zunanjostjo, niso nič posebnega. In če drugo ne, ti modeli likov, količina podrobnosti in splošna kvaliteta dizajna dajo čutiti, da El Matador ni naslov z velikim proračunom ali blazno nadarjenimi artisti.
Od tod je najbrž izvirala odločitev o fotokopiranju maxpaynskega igranja: če ne znaš, posnemaj. Remedy se gotovo počutijo boleče počaščene. Victor Corbet, kot je agentu ime, zna počepati, skakati, se metati naprej in nazaj ter delati prevale na levo in desno, v stiski pa mu njegov

Špil rahlo pretirava z efektom zabrisovanja slike med upočasnitvami, dasi v gibanju ni tako hudo, kot je videti.
e božanske sposobnosti omogočijo bremzanje časa, da lahko do nepridipravov mirneje in natančneje pošlje točo svinca. Avtorji so šli tako daleč, da so preslikali oba načina uporabe tega matrixovskega učinka: z eno tipko za kratek interval upočasniš samo polet junaka v stran, dočim s pritiskom druge postaneš Neo, dokler se ne izprazni merilnik, ki se polni z delanjem razturja. Ostalo je standard. Ritem je hud, sovragi večinoma uletavajo v manjših grupicah in jih pokaš z raznoliko orožarno tipičnih pokalic (pištole, puške, brzostrelke, sniperke, bazuka, granate ...). Na drugo krepelo pogube navadno preklopiš šele takrat, ko ti za prejšnjega zmanjka streliva, ne zato, ker bi po tem čutil dejansko potrebo. So pa razlike med orožji vseeno dovolj opazne, da moraš ob rokovanju z vsakim rahlo spremeniti slog nažiganja. To je kul in doda omejen, ampak kar bistven element taktičnosti. Če ste igrali Maksa, itak veste, kako zadovoljujoče zna biti čepenje za pohištvom, ki mu sledi spust rafala v sloumoušnu in opazovanje špricanja telesne tekočine ter fizikalno podprtega krotovičenja žrtev. Enostavno moraš ljubiti vonj po smodniku in krvi v sončnem južnoameriškem popoldnevu!

El Matador
založnik: Ascaron / Cenega
demo: natlačenka 159
objavljeno: Joker 160
november 2006

71
podoba
kopiranje pozitivnih akcijskih elementov Maxa Payna
tempo, ki ne pusti dihati
neizvirnost in nedodelanost
abnormalni refleksi nasprotnikov
glupi kolegi
številna in dolga nalaganja