IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Sword of the Stars
Sword of the Stars

Aggressor se maligno razraste po galaksiji.

Od nekdaj so zaščitni znak vsemirskih osvajalskih pohodov množice okenc, skozi katera se mora veliki imperator ukvarjati z vsakovrstnimi detajli, da ne gre vrlo cesarstvo v tri krasne. Oziroma, da gre tja čim bolj, če pod tem razumemo rakavo širjenje naših kolonij po galaksiji, hehe. Pedantno je treba štimati planetarne razmere, da se podaniki plodijo in naposled ustvarijo ladjevje, s katerim se zaredimo v naslednji sončni sistem - če niso pridni, jih pak prepustimo supernovam (hec, hec, v resnici lovkastim alienom). No, pri Kerberosu menijo, da bi marsikateri vojskovodja raje delal pinjau pinjau, zato so napravili igro, ki ekonomijo poenostavi in se osredotoči na vojno. In ker so leta tega pod imenom Barking Dog ustvarili Homeworld: Cataclysm, je bilo pričakovati soliden izdelek.

Pri stotinah zvezd karta za navigacijo zahteva veliko mero prostorskega čuta, a je za ploščato ne zamenjam več.

Začnimo pri dobrih plateh. Kot sem omenil, je planetarjenje zelo preprosto. Na primernih zaplatah strjenega zvezdnega prahu zaredimo svoje ljudi (če se da, saj ni vse naseljivo), nakar je treba planet napraviti primeren za bivanje ter zgraditi infrastrukturo. Vse poteka samodejno, mi zgolj z nekaj potegi drsnikov določimo, kam gredo sredstva. Enako je z vsemi globalnimi odhodki, ki jih elegantno nadzira en sam drsnik. Igralni prostor predstavlja gruča zvezd v treh dimenzijah, ki jo lahko poljubno vrtimo in približujemo. Želel bi si svobodnejšega premikanja, ker je le-to 'priklenjeno' na označeno zvezdo, a ni sile. Od tu dalje glavnino dogajanja tvorijo raziskovanje, dizajniranje in grajenje plovilc. Ter, seveda, njih uporaba v rajanjih z vesoljskimi bitjeci. Najprej gre beseda dejstvu, da se štiri nastopajoče rase v resnici drugače igrajo. Razlog tiči v tem, da je vsaka iznašla svoj način šviganja med zvezdami, zato so strateški prijemi primerno raznoliki. Ljudje se plazijo skozi neke vrste črvine, plazilski Tarkasi in akvatični Liiri imajo enostavno hitro potovanje, medtem ko morajo žužkasti Hiverji najprej počasi odgomazeti do sosednjega sončnega sistema, nakar tam postavijo teleportacijsko napravo in tako prihranijo na potnih stroških. Vendar razen tega med rasami ni večjih razlik. Imajo nekaj samosvojih opcij v raziskovalnem drevesu, a jih je le peščica, zato je taktični boj povečini vselej enak.

Plovilca se da razpostaviti v poljubno formacijo in navodila pravijo, da bi naj jo med bojem ohranjala. Ma so se heeecali!

Taktični boj? Jep: ko se v osončju ali kje vmes srečata nasprotni eskadri, Sword of the Stars prestavi v taktično fazo nalik Homeworldu. Ki pa je žal za skozlat (ne Homeworld, packi, taktična faza!). Avtorji so očitno imeli nekaj velikih idej, ki so se jim zdele jako zabavne, ampak ker so čudni, pač niso. Pokazateljev škode na ladjah recimo ni, ker naj bi ta poškodbe vestno kazala na sebi. Pajade, razen če uspete sredi vsesplošnega ognjemeta ločiti med enim majhnim plamenčkom

Tridimenzionalno raziskovalno drevo je še ena od velikih idej, ki bi jo z nekaj dodelavami rad videl tudi v prihodnje.
vsake tri sekunde ter enim vsaki dve sekundi in pol. Kamera je lesena, nadzora nad potekom časa ni, ladje se ne znajo zmeniti, kako in kam, kar se odraža v nenehnem zaletavanju ter zmedi. Zakaj za vraga niso kar skopirali Homeworlda - tudi grafično, saj so silne medzvezdne križarke ubogega videza, z nerazločnimi teksturami in bledo osvetljavo. Obstaja nekaj taktičnih prijemov, toda najvažnejša je prava kombinacija orožij, ki je stvar gradnje plovil. Igra se s tem prelevi predvsem v tuhtanje, do katere zvezde skočiti in kakšne krepalice uporabiti. Treba je priznati, da je na ta način kar zabavna, le da kaže za pravi izziv in vzdušje najti nasprotnika iz mesa in krvi (pa brez lovk). Umetna pamet namreč bolj pametuje, kot da bi bila v resnici pametna, dočim hitri spopadi z živimi nasprotniki prikrijejo dejstvo, da je raziskovalno drevo kratko. Okej, opcije v drevesu se naključno spreminjajo (!), a rezultat je vseeno, da se na enoigralstvo v obliki generiranih scenarijev z do osmimi igralci ne gre preveč zanašati. Začne se ponavljati, v velikih galaksijah pa ven udari še pomanjkanje podatkov v vmesniku. Tako iz te vesoljščine nastane v prvi vrsti zapletena, a vsaj igralna verzija križcev in krožcev.

Plovilca se da razpostaviti v poljubno formacijo in navodila pravijo, da bi naj jo med bojem ohranjala. Ma so se heeecali!

Sword of the Stars
založnik: Kerberos / Lighthouse
objavljeno: Joker 159
oktober 2006

66
elegantna preprostost
rase z raznolikimi pristopi
posrečen strateški del
zanič taktični boj
začne se ponavljati
vmesnik
povprečna grafika