IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Desperate Housewives
Desperate Housewives

Sneti rad pogleda Razočarane gospodinje. Ne, ne čisla žalostno suhljate Longorijke: raje bi odklenil vulkan v poštirkani Bree.

Nisem Mary Alice, niti Susan, Gabrielle, Lynette, Bree ali Edie. Sem docela nova, poljubno imenovana gospodinja, ki se z možem in sinom priseli na Ulico glicinij. Toda vse kajpak ni čisto tako, kot se zdi. Predmestna cesta, obrobljena z ograjami in gredicami, kipi od opravljanj, zahrbtnosti ter okostnjakov v omarah - v ozadju pa se skriva še nekaj bolj zloveščega. Je to, da se ne spomnim dobršnega dela svojega življenja, nekaj normalnega, nekaj, kar bi morala sprejeti, da se mi ne sesuje privid lepega življenja? Morda. A čeprav ne želim brskati po podstrešju, ima preteklost zoprno navado, da te ujame tedaj, ko si tega najmanj želiš ...

Vsak odgovor ima ikonico friska, ki te naredi za priljubljeno ali psico.

Tako se odpravim na elektronsko odisejadico, ki traja kakih deset ur. Zavedam se, da je po slikah vse jako podobno The Sims 2, in določeni elementi moje igre so res močno simasti. S pogovarjanjem, objemanjem in klofutanjem si pridobivam ali nižam naklonjenost prebivalcev ulice; potrebo po urejenosti zadovoljujem v kopalnici in se odevam v raznolike gvante; prisebnost pa si zagotavljam z buljenjem teveja ter popoldansko pančiko. Z ravnanjem postelje in zlaganjem umazanih cunj v stroj skrbim za urejenost domka, medtem ko v luštnih mini igrah kuham večerjo za svoja moška, okopavam vrt ter igram poker na navideznem

Predstavljamo vam nove stanovalce: ženo Fikfak Mafaldo, moža Sulja in (črnega) sina Fahreda!
spletu. Moža lahko celo pripravim do hopa-cupa v zakonski postelji, da se obema zvrti od ugodja & medsebojne naklonjenosti.
Toda srž mojega početja je pustolovska. Oseba, ki žoka miško, ima nad mano s klikanjem po tleh ali predmetih neposreden nadzor iz tretje perspektive. Da se preselim v naslednje poglavje od skupaj dvanajstih, na nelinearen način rešujem težave in težavice, kot je pogovor z Bree glede moževe joškate tajnice, pranje suma s psa Mika Delfina, ki da je razkopal gredice stare sosede, in sodelovanje na ulični modni reviji, ki jo hoče Edie po stari navadi sabotirati. Tako hodim od enega ljudeka do drugega, sklepam, izpolnjujem zapovedano. Če ne uspe danes, je tu vedno jutri, ki ga bodisi predrnjoham v domači postelji, bodisi se plazim po hišah in vohljam. Naloge so izpisane v priročnem meniju in s klikanjem po mini zemljevidu se lahko teleportiram pred bajto po želji, nakar potrkam ter počvekam. Namigov je obilo in nič težkega ni na sporedu, vendar je to ob dejstvu, da je izd

Pogled je moč oddaljevati in približevati, pri čemer vidiš v vsak kot trenutnega štuka hiše, kamor prideš na obisk.
elek namenjen ljubiteljem nadaljevanke, ki niso igrarsko podkovani ali podkovane, kvečjemu plus.
Fan serije moraš namreč biti, da dojameš, koliko dela je šlo v čaranje vzdušja, ki se skoraj ne razlikuje od priljubljene nadaljevanke. Zvestoba se začne s frisi in pozami gospodinj, ki so navdušujoče podobni resničnim, ter govorkami, ki solidno oponašajo zvezdnice. Kar pa je šele začetek. Vsak del otvori izvirno govorjen povzetek Mary Alice, Bog ji daj večni pokoj, ki doživeto strne v zanimivo moralo. In bolj kot se potapljam v pripoved, bolj mi je jasno, da je izdelek enega od originalnih scenaristov, zadegan za konec prve sezone, dober v vseh pogledih. V na videz normalno življenje stalno prodirajo skrivnostni odmevi nečesa, kar je v ozadju, pojavljajo se usodni ljudje, nedolžno brskanje po internetu da podatke, ki črnijo najbližje, in nova soseda imata očitno nekaj za bregom. Najbolje pa je, da zasnova igre zvesto odslikava dvojnost serije. V enem trenutku režem zelenjavo in obračam kuretino na vroči plošči, saj gripozna Lynette potrebuje obed za svojo trikrat-okrog-ušes mulčad, v naslednjem pa s psihiatrom odklepam skrite kotičke duše ter gruntam, kdo mi v nabiralniku pušča obledele slike iz moje mladosti. Zdaj Dinastija, potem Twin Peaks. Kako domačno.

Gospodinje zvečer rade igrajo poker in besno opravljajo. Prav iz babjih čenč zabinglja marsikaka nit štorije, ki jo je treba le prijeti in potegniti ...

Škoda, da vsebino zamori predstavitvena neprepričljivost. Vsakdo se bo posmihal kvadratosti sveta in nam, ki hodimo kot lutke, se zatikamo ob pohištvo ter se obračamo, kot bi imeli kole v riti. Ruženje po disku in zatikanje sta stalnica v vseh ločljivostih, kar ni kul za običajno podhranjena računala splošne publike, ki ji je izdelek namenjen. Prav tako je nenaraven molk mene kot glavne osebe: vsi čvekajo, a jaz sem tiho kot miš. To pripomore k čudnim dvogovorom in občutku nepovezanosti z igralcem.
A če dam tehnične neprilike na stran, je moj interaktivni izlet v Ulico glicinij presenetljivo na nivoju. Dobra zasnova, fino napeljana štorija in občudovanja vredno ujetje duha nadaljevanke v navezi z malce nižjo ceno Razočarane gospodinje: The Igro naredijo za priporočen izdelek ne-hardcoraški publiki. Zato stopite z mano med bele plotove in črne tajne, punce po mednožju ali duši. Mary Alice nemara ni bila zadnja stranka mrliške vežice v Fairviewju ...

Desperate Housewives
založnik: Liquid Entertainment / Buena Vista Games
objavljeno: Joker 160
november 2006

74
posrečena zasnova
ujetje duha nadaljevanke
dobra štorija
slaba, neoptimizirana izvedba
nema protagonistka