IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Unreal Tournament 2004
Unreal Tournament 2004

'Končno dostojen naslednik Unreal Tournamenta!', vzklika Luni med rešetanjem in maziljenjem podplatov Epicovim programerjem.

Unreal Tournament dvajurjevo-plus-tri (J111, 87) je ljubitelje zvrsti razdelil na dva tabora. Nekateri so v marsikaterem pogledu drugačen špil takojci požegnali, nemajhno število nalinijskih nažigačev pa enostavno ni moglo prebaviti sprememb v tempu, uravnoteženosti orožij in sestavi kart. Za take je bil novinec z izjemo nadgrajenega grafičnega in fizikalnega srčka v bistvu korak nazaj. Posebej so karali nesmiselno približevanje Quaku 3, ki ga je UT po večinskem mnenju presegel davnega 1999. Svoje je prispeval tudi ravno takrat izdani Battlefield 1942, ki je zakoličil nove smernice vsemrežnega udejstvovanja. Klasični načini, na primer deathmatch in lov na zastavo, so postajali dolgočasni in ljudstvo si je želelo novih izzivov v obliki strateškega moštvenega sodelovanja, upravljanja vozil in obrambnih inštalacij ter različnih vlog na bojišču. Posledica vsega tega je dejstvo, da UT2003 ni bil taka uspešnica, kot so stvaritelji pričakovali. Naslov nikakor ni pogorel, vendar se po priljubljenosti ni pošteno kosal niti z EAjevim novoprišlekom, niti s težkokategorniki tipa Call of Duty in Halo, ki so mu sledili. Še sreča potemtakem, da Epic ni okorela korporacija, ki bi odnehala, kakor hitro bi številke ne bile huronsko črne. Fantje so dodobra preučili pomanjkljivosti svojega prejšnjega izdelka ter se z zanosom lotili packanja nove različice. Po več kot letu dela je tako pred nami Unreal Tournament 2004, ki je zadetek v polno v pravzaprav vseh pogledih. Zatorej hitro slecite blatne nemške uniforme, odvrzite zastarela rešetala in se pripravite na slastni kaos futuristične vojne!

Leviathanov kanon v akciji. Navkljub razdejanju, ki ga povzroči, se mu je mogoče z urnejšimi vozili zelo preprosto izogniti.

Brez dlake na jeziku lahko zatrdim, da je Epicu uspelo spacati najpopolnejšo večigralsko streljačino ta hip. UT2K4 prinaša kar deset igralnih načinov, od tega sedem že znanih in tri nove. Klasični nabor zajema deathmatch oziroma vsesplošno klavnico, v kateri zmaga osebek z največ usmrtitvami; ter njega timsko različico, v kateri šteje skupno število točk posameznega moštva. Manjkati ne smejo železnorepertoarno zajemanje zastave, Capture the Flag (cilj je suniti nasprotnikovo za

Unreal Tournament 2004 poleg novosti vsebuje večino vsebine iz predhodnikov, kar vzrokuje prekleto impresivni beri prizorišč in krepel.
stavo in jo prinesti v svojo postojanko); double domination, v katerem se skupine spopadajo za nadzor ključnih točk na prizorišču; ter Epicov pogled na šport prihodnosti, bombing run. Nato sta tu izvedenki deathmatcha – zadnji preživeli (Last Man Standing) in lov na mutanta. V prvem ima vsak kandidat le eno življenje, dočim v mutantu igralec, ki prvi ubije kakega nasprotnika, prevzame vlogo naspidirane, dvojno škodo povzročajoče, z vsemi orožji opremljene beštije, vsi ostali pa se lotijo lova nanj. Ako komu uspe ugonobiti pošastka, prevzame njegovo vlogo in krog je tako sklenjen. Vse moduse lahko dodatno prilagajate z rabo od njega dni priljubljenih mutatorjev, kot so velike glave (meka za ljubitelje strelov v bučo), zmanjšana gravitacija, takojšnja usmrtitev (za razčefuk zadostuje en sam strel), dvojni skoki in podobno. Sicer je res, da smo vse to izkusili že v prejšnjem Neresničnem turnirju, vendar so se programerji potrudili z loščenjem in piljenjem podrobnosti, tako da se vse skupaj igra malce drugače. Posebej mi je všeč občutek pri nadzoru, ki precej bolj kot na naspidirano Kvako spominja na izvirni Unreal Tournament. Izkušeni igralci se sicer še vedno poslužujejo pobesnelega šviganja in skakljanja naokoli, vendar je občutek gladkejši ter natančnejši.

Drveči scorpion z iztegnjenimi stranskimi rezili je eden najbolj grozljivih prizorov, ki jih lahko ugledate kot navaden pešak. Namig: uporabljajte dvojni skok!

Veliko k vsesplošni izkušnji kakopak prispevajo nove arene, ki jih je okoli petdeset. Najštevilčnejši je nabor za deathmatch (na njih se odvijajo navadni in moštveni deathmatch, poslednji preživeli, lov na mutanta ter invazija) in pobasanje zastave, ki predstavlja skoraj dve tretjini vseh kart. Ljubiteljem predhodnikov se ni treba bati, saj dvajurjevo-plus-štirica vsebuje vsa prizorišča iz prejšnjih dveh delov. Phobos, Morpheus, Deck17, Facing Worlds in ostale veleuspešnice so zavoljo visokoločljivostnih tekstur in dodatnih podrobnosti videti precej lepše, pohvaliti pa moram še nekatere novince, kot sta odlični Corrugation in Rrajigar. Nadvse posrečene se mi zdijo arene za spopad ena na ena, ki so kot naročene za organizatorje raznih turnirjev in jih je skupno enajst. Majhna, z vsemogočimi priboljški bogato naphana prizorišča, kot sta Albatross in Serpentine, zagotavljajo res vročično akcijo. Kot se spodobi, so svežih kart takisto deležni drugi načini. Dvojna dominacija in bombing run se odvijata na po dvanajstih prizoriščih, ki so skorajda vsa postavljena pod odprto nebo in so kot taka dobrodošel kontrast klavstrofobičnim deathmatchevskim arenam. 

Unreal Tournament 2004
založnik: Epic / Atari
demo: natlačenka/tlačenka 128
objavljeno: Joker 129
april 2004

91
ogromno novih kart
zanimiva nova orožja
odlični način onslaught
fantastična vrnitev assaulta
izvrstna vozila
vsesplošna dodelanost in uravnoteženost
5,5-gigabajtna namestitev
okvirčki:

Vozni park