IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Broken Sword 4: The Angel of Death
Broken Sword 4: The Angel of Death

Navi se z angelom smrti pomeni o upravičenosti dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Ambicioznih pustolovskih priboljškov smo deležni bore malo. Večina novodobnic ne seže prek nizkoproračunskega, generičnega venčka statičnih ozadij in desetih ur švoh štorije, dočim so glamurozne stare serije bodisi poniknile, bodisi s prehodom v tri dimenzije spravile zvesto občestvo na rob živčnega zloma. Tudi Broken Swordu se je pred tremi leti, ko je prvi dve vrhunski risankasti detektivščini nasledila nenavdušujoča trojka, The Sleeping Dragon, obetala podobna usoda. Tečno premikanje zabojev in manko duše sta odvrnila večino pustolovcev, zato je Revolution v sodelovanju s takisto angleškim Sumo Digitalom vzel pritožbe na znanje in štirico zasukal drugače.

Salam in paštet mafiozovič si ne želite v svoji šolski malici. Vanje so namreč zmleli še kaj hujšega od bradavic.

Zgodba sicer ni ravno za kersnika, a se prične privlačno in skrivnostno. Zaplet plane v Georgovo pisarno v obliki bjonde s tolpo malopridnežev za petami. Ime ji je Anna Maria in želi, da ji glede na pergament pomagamo najti neko dragotino. Sledi vodijo v Istanbul in ko nekam zajčična frača na polovici igre izgine, se Juriju v škripcih spet pridruži jezikava, ljubosumna znanka Nico. Neposredno jo vodimo le krajši čas v puščavski bazi, drugače pa je Žoržu tako kot poprej Anamarija na voljo za pomoč pri sodelovalnih ugankah. Zgodovinska podlaga se templjarjem kajpada ne izogne, vendar je glavni poudarek drugje: v biblični davnini. Bavi se s skrinjo zaveze, mano, alkimijo in zaroto, ki se more iz dotičnosti scmariti. Bi pa štorija pustila mnogo boljši vtis, ako bi bil zaključek nadstandardnih šestnajstih ur bolj razdelan in prepričljiv.

Bingljanje s fasad je kljub nevarnemu videzu enostavno kot juha iz vrečke. Nico ga zmore v visokih petah.

Štorijalne razvejanosti in naprednih večnačinskih ugank ni, prav tako je zaman iskanje izvirnosti. Tiholazenje mimo stražarjev in preprosto kvaziarkadno telovadbo po strehah & žlebovih smo v tej zvrsti že videli, prav tako je iz mnoštva drugih dogodivščin znana uporaba mobidika ter ponavljajočih se hekerskih podiger. Vlačenje kišt so oklestili na nenajedajoč minimum in se usmerili nazaj k radodarni meri odlično sinhroniziranega čvekanja ter prijetni rabi ne preštevilnih predmetov. Tračni inventar pripolzi izpod zgornjega roba in je za rokovanje všečen, čeravno bi izginotje odrabljene šare ne škodilo. Tu je tudi nekaj logičnih starodavnic, za katere je treba pozorno pregledovati dokumente in internetne podatkovne baze, ki skupaj z Georgovimi zapiski ždijo na dlančniku. Če je čas v kateri od nalog omejen, je odmerjen neskopuško in nas ob kiksu brez kompliciranja vrne na izhodiščno točko.

Georgov sodelavec je bojda hud vojaški madafaka, nakar doživi živčni zlom, ko mu pridaniči pohodijo ipod.

Po izgnanstvu iz trojke se glodalski nadzor vrste pokaži-in-klikni vrača, ohranili pa so tudi neposredno vodenje oseb s tipkovnico. Kombinacija obojega bi mogla biti fina, vendar žal ni dovolj dodelano ne eno, ne drugo. Noge se tako s tipkami kot z mišjim klikotanjem rade zapletajo, kar dodatno poslabša kamera s pogostim spreminjanjem kota. Še en hlod je zaplankana umetna pamet, ki nam drugi lik redno nastavlja na pot. Kazalo v bližini ključnih mest samodejno ponudi najustreznejše dejanje, a se na njeg

Plavolasi frklji pridemo do dna šele z vohljanjem po osrčju Vatikana, a je to ne naredi nič manj puhle in izumetničene. No, kdaj se je pohota še spotikala ob take malenkosti?
ove predloge ni moč vedno zanesti. Za preventivo zatikov velja z desnim knofom vedno preveriti še ostale možnosti.
Dasiravno igra v splošnem ni pretirano zahtevna, si ponekod hudimano zaželiš pobarati izmišljevalce ugank, kje so imeli pamet. Skoraj vedno je kristalno jasno, kam puzla pelje, vendar si mrzlo stuširan, ko moraš namesto intuitivnejše bližnjice ubrati nerazumljivo zagoveden kolovoz. Taka primera sta dobod kode za rešitev receptorke in ubadanje z elvisastim gangsterjem. Več premišljene gracioznosti bi koristilo tudi pri pogovorih. Ker je spretno in predvsem vztrajno navigiranje med temami tisto, kar zgodbo pelje naprej in odpira nove možnosti, moti, da premleto ni označeno in da že slišanega nakladanja ni moč preskočiti. In še eno iver je najti v četrti Polomljeni sablji: nepričakovano tehnično ritanje. Nabildanost abaka preverjeno ne prepreči pogostih sesuvanj med nalagalnimi zasloni, grafičnih anomalij s črnimi sencami namesto likov in onemevanja glasov sredi čvekanja, mnogi pa imajo težave tudi z miškovnim nadzorom. Upamo na čimprejšnji flajšter, kajti igra ume ne glede na napake nuditi precej avanturističnega užitka in škoda bi bila, če bi pustolovljenja željne odvrnil slabo zatrt mrčes.
Kot kompromis med klasičnim in sodobnim obrazom dogodivščin se je Angel smrti kar posrečil. Za inovacije in korak onkraj preizkušenega pa bo očitno treba počakati na petico - ali še dlje.

Broken Sword 4: The Angel of Death
založnik: Revolution + Sumo Digital / THQ
demo: (na)tlačenka 158
objavljeno: Joker 159
oktober 2006

76
ena redkih visokoprofilnih pustolovščin
uspešno popravi slab okus po trojki
dolga in zadovoljujoča
niti iskrice izvirnosti
nestabilnost
težaven nadzor
nekam opustela prizorišča