IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Al Emmo and the Lost Dutchman's Mine
Al Emmo and the Lost Dutchman's Mine

Navi skušajo premamiti z vnaprej prašnim spominkom na zlato dobo avantur.

Al Emmo je prvenec skupinice Himalaya Studios, ki je pognala iz navdušenskega AGD Interactive (nekdaj Tierra). Poznamo jih po nališpanih prvih dveh delih King's Questa in njihov ledolomni plačljivi projekt se v mnogočem zgleduje po Sierrinih klasikah. Naslovni antijunak je zmenetast srednjeletnež, ki se v puščavsko mestece Anoziro odpravi na zmenek iz ženitnega oglasa. Kajpada ga baba ob ugotovitvi, da še vedno bivakira pri starših in je denarnično suh kot pesek okrog beznice, po hitrem postopku odpika. Zgubomir za nameček zamudi enega redkih vlakov in v vukojebini do nadaljnjega obtiči. Zgodba se nato suče okrog barske pevke Rite, ki možicu instantno ukrade pohojeno srce. In mu ga navzlic larryjevskemu metanju na zobe jame še bolj peštati, saj se speča s šarmantnim Špancem Antoniom. Toda z lepotcem vse ni tako, kot bi moralo biti, in kmalu se znajdemo v godlji južnoameriških perjaničarjev ter pohlepa po rumeni kovini, po čemer se nam je spahovalo že ničkolikokrat.

Al Emmo je eden redkih nezastonjskih špilov, ki so nastali s pomočjo Adventure Game Studia.

Najbolj nenavadna pri tem šilu je predstavitev. Podobice nam slika na ravni obrezanega VGAja (640 x 400), dočim se po njih ne svaljkajo pikslasti, marveč poligonski liki. Trud in občutek za podrobnosti bosta nostalgike gotovo pritegnila, vendar se v celoti gledano pristop ni najbolj posrečil. Osebe se z okoljem zlijejo približno tako dobro kot slon z gredico jagod in neskladje dodatno potencira slaba animacija. Tek daje občutek maratoniranja po morskem dnu v polni potapljaški opremi, medtem ko glede amaterskih vmesnih sekvenc hudo odleže, ko se sredi igre umaknejo nizom stripovskih ilustracij. A začudene niso le oči, pač pa tudi ušesa. Ob Alovem nemogoče cvilečem, poženščenem žužnjanju najprej pomisliš, da je kaj narobe s tvojo zvočno kartico, in se ga ne navadiš vse do konca. Druga posebnost je bobneči glas vsevednega pripovedovalca, ki s cinično naveličanostjo komentira dogajanje na zaslonu. Domislica je nedvomno dobra, vendar nenehna pompoznost in zajedljiv posmeh izvirnemu vzdušju navkljub postaneta moteča.

Kar marš pod rjuho. Situacije z rebri namreč še nisem uredil.

Klasično miškovno kazanje in klikanje je identično onemu iz prebarvanih Questov. Med križcem, protezo in šapo preklaplja desni mišji uhelj, ikone pa so opremljene s pikico za natančno interakcijo z okoljem. Ta se izkaže za nepogrešljivo, saj ni skopiran le vmesnik, marveč tudi njega okostenelo (ne)odzivanje na vroče točke. Ko kurzor zapelješ prek ključnih mest na prizorišču, nanje ne opozori niti s preprosto spremembo barve. Primoran si besno pobezati ama vse, kar je za današnje čase nepojmljivo. Čeravno so pomembnosti navadno očitne, par škodoželjno skritih ne umanjka.

Pirhasta hefnerjanska plat tele pisarne se pokaže ob podrezu pravega kosa notranje opreme.

Pri čudaškem trgovcu je na prodaj teleportirni zemljevid, vendar ima le nekaj ključnih lokacij in ni dovolj natančen. Zato je koristno, ako si potek scenografije lastnoročno skiciraš na list papirja, zraven dopišeš zapažene sumljivosti. Pregledovanje zapiskov lahko pride za navdih zelo prav, saj je obskurnosti in zoprnega zapletanja na videz neškodljivih nalog kar nekaj. Spuščanje zastave, cmarjenje maže proti soncu in dobod hotelskega ključa so taki primeri, kakor tudi rokovanje z branju namenjenimi dokumenti. Kjer bi po logiki moral zadostovati preprost inventarski vrg uča, moraš letak za vpogled zvleči ven in ga uporabiti z Alom. Takisto je z listo pijač v baru, kjer je treba lopniti po vsaki vrstici posebej.

Kraj peripetij je navdihnila sodobna Arizona, željno prsačico pa neka nekdanja stražarka losangeleške obale.

Ergonomija torej ni močna stran igre in takisto ne navduši nje polovičarstvo. Avtorji so se potrudili pri bogatih, raznolikih opisih okolice in gomilah ostro komičnega teksta, dočim so na povratne informacije o pobranih rečeh pozabili. Namigov je precej, toda osebe po preletu vseh vrstic neredko nočejo več odpreti ust in ponoviti ključnega. Dosti puzel je starošolsko privlačnih in nagrajujočih, vendar nam v glavo cmokne tudi pušeljc res nagnitih cvetk.
Ob špilu mešanih čustev preživimo deset ur, kar ni ravno mimogredno. A čeprav pri pustolovščinah v prvi vrsti tržijo vsebino in ne videza, je trideset dolarjev za v vseh pogledih tako starokopiten izdelek vseeno malo preveč.

Al Emmo and the Lost Dutchman's Mine
založnik: Himalaya Studios
demo: natlačenka 157
objavljeno: Joker 159
oktober 2006

62
v srži nenapačen poklon starim klasikam
črno pisan humor
pikslavost ni brez čara
nespoliranost
amaterska izgotovitev 3D likov
mutast kurzor
zgodba potone v klišejih
ponekod namenoma pozoprnjena
precenjena