IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Outrun 2006: Coast 2 Coast

Ampak hej, vedno imaš izbiro. Če ti ne paše dolgi modus coast 2 coast, kjer na štiridesetih nivojih nelinearno voziš štiri različno težke sklope tekmovanj v več okusih (z zadnjega mesta prehiti vso konkurenco, z driftom naberi več točk kot konkurent, izpad zadnjega pri vsaki menjavi odseka, zadovolji sopotnico s prednjačenjem), imaš na voljo kup alternativic. Tu je

Outrun so naredili z džojpedom v mislih. Čeprav je nadzor s tipkami mogoč ...
klasični način outrun, kjer ob nadzornih točkah obnavljaš časovno omejitev in se na razpotjih odločaš, katera proga se bo včitala kot naslednja. V heart attacku je s tabo v avtu ošabna bjondina, ki ti zapoveduje, kaj ti je storiti. Ampak ti cilji pogostoma niso nič kaj navadni, marveč segajo od odbijanja orjaške žoge (Sega, pač) prek izogibanja letečim krožnikom do lovljenja elastik, razpetih med prometom. Prototip sodobnega odnosa med moškim in žensko, zares - namesto da bi sekret babji natulil, naj spoka na štop, tvegaš avto, življenje & potenco. Time attack je običajen naskok na čas v boju z uro oziroma duhcem, arcade je avtomatna inačica Outrun 2 SP (glej okvir), tu so babji izzivi, kjer skušaš zopet impresionirati kuzlo, medtem ko paket zaokroži multiplayer po lokalni mreži ali internetu. Pošteno, dasi bi sedel tudi razdeljeni zaslon in čeravno ob daljših seansah osrednji način coast 2 coast postane rahlo monoton, ker se izzivi ponavljajo.

Samo v odbitih Seginih norivščinah doživiš, da pošrek prehitevaš avtobus, ki v ovinek piči dvesto na uro!

Radosten postaneš tudi vsled grafične čudovitosti steza. Podoba igre je resda malce ostarela, saj temelji na leta stari kodi za avtomate in xbox ter ne vsebuje bonbončkov v stilu HDR-osvetljevanja. A grobim teksturam navzlic se ti milo stori, ko drviš po drevoredu brstečih češenj, po gorski cesti v megličasto dolino, skozi velemestne stolpnice v oranžado umirajočega sonca, mimo Niagare ter pod nebo, polno zvezd in utrinkov. Enkratno. Škoda, da so razvijalci Sumo Digital po zvočni plati ostali v osemdesetih. Motorji zgolj tenko cvilijo in so itak komajda slišni skozi beach pop, ki prinese nekaj retro občutka, a sem ga hitro utišal. No, za spremembo spodaj v Winampu nisem cinil Maidnov, Judas Priestov in Godsmackov, niti ne svežega MTVjevskega šundra, temveč sem odkril, da najbolj pašeta simfonično podprta rock ter metal tipa Siddharta in Nightwish.

Za odpeljane milje je moč poleg ferrarijev kupiti še golido drugih stvari: dodatne in obrnjene proge, glasbo, barve avtov in izzive.

Občutek je pač preveč nedolžen in retro, da bi ga kvaril z besnimi prenapetostmi in masakratorsko direktnimi rifi. Nekaj zasanjanega, pravljičnega in čudovito staromodnega je v tem, ko opazuješ, kako šofer z eno roko na volanu in drugo ležerno na vratih spravlja avtomobil, ki skorajda nima teže, v realno nemogoča drsenja; kako pri karambolih prednjega udeleženca sukajoče odfedra dvajset metrov naprej, nakar nadaljuje, kot bi se nič ne zgodilo; kako štepaš pike s prehitevanjem, zaritno vožnjo, drsenjem. Med ležernim utripanjem srca v ritmu levega in desnega drifta lahko malodane razločiš glas pevca Beach Boys, kako  na melodijo od Barbra Ann pripeva refren: "Underground ... mi ga lahko ... poootegneeee ... a u u yeeaah ..." Saj drži, da je Outrun 2006 tipičen avtomatni izdelek in mu zato manjka širine, kakršna je značilna za sodobne računalniške igre.

... ne obrodi ultimativnih sadov. Za finese in najboljše rezultate je treba zapreči plošček.
Ne pozna kupovanja delov, nadgrajevanja avtomobilov, bežanja pred policaji, turbo pospeškov in številnih drugih elementov, ki so zaznamovali sodobnejše arkadne dirkačine, narejene za hišne sisteme. Prav tako je vožnja dokaj enostavna, saj se čisto osredotoča na drsenje. Ko zaobvladaš tega, si zaobvladal špil. A manko celokupnosti C2C nadomešča s številnimi izvirnostmi, veliko količino modusov, nelinearnim napredovanjem in zloščenimi, striktno nekrožnimi progami. Mehanika, čeprav preprosta, pa je izpiljena do popolnosti. Do obisti premišljen je vsak kanec driftanja in sleherni centimeter prog, niti en vnaprej na stezo postavljen civilni avto ni tam kar tako. Na vsak način je vožnja čisti arkadni užitek, ki ga dojameš hitro, toda ki zahteva ogromno vaje in spretnosti. Naphanosti z vsem mogočim od tega naslova resda ne gre pričakovati in gotovo ne bo dogajal mnogim, ki ste se tako navadili na uveljavljeno predstavitev v slogu Undergrounda, da stežka sprejmete kaj drugačnega. Prav, vsakemu svoje. Toda miselno bolj odprti, ki hlepite po samosvojem, kakovostnem predstavniku žanra, ter stari kozli, ki se ob glažu švepsa jecljavo spominjate zlatih časov Outruna in Screamerja, boste v elegantno drsenje padli kot kaplja bencin v žrelo ferrarija. Driftohlap(ec) bo potlej upravičeno vaše drugo ime.

Outrun 2006: Coast 2 Coast
založnik: Sumo Digital / Sega
objavljeno: Joker 156
julij 2006

85
do obisti premišljen dirkalno-zdrsevalni sistem
številni izvirni elementi
tako zasnovno kot grafično čudovite proge
obsežen nabor modusov
nedolžni retro občutek
pomanjkanje širine
zna biti monotona
slaba zvočna plat
okvirčki:

Dolga cesta