Če ste zaprisežen ljubitelj arkadnih dirkačin, verjamem, da sta vam pojma raznolikost ter izvirnost postala tujki. In to ne glede na sistem, s katerim se zabavate. PC, playstation, xbox, ni važno - ta sorta iger je povsod dobila zelo podobno obliko. V ospredju so sfrizirane, nabuljene mašine z mega valjarji in štrlečimi spojlerji, ki jih napihnjeni mladci ob spremljavi novodobnega rocka pilotirajo po bleščavih nočnih mestnih ulicah. Pri tem je obvezen feeling kriminala in skuliranosti, povzet po videospotih z MTVja. Izgruntati, da je vse to dokajšnja zasluga filma Hitri in drzni, ne zahteva genija. Takisto ne, da kot založnik plavaš s tokom in se podrejaš trendu, zaradi česar štacune polnijo vsi ti NFS Undergroundi, Midnight Clubi, Juicedi, Street Racing Syndicati, Burnouti ... Je Sega, ki ga tišči v svojo smer, torej modra ali neumna?

Proge so miks evropske in ameriške tematike, kar odseva sestavo iz starega in novega Outruna 2.

Tržno najbrž bolj drugo, saj bodo mase, za katere ni dobre tiščalnice plina, če ne vključuje goraj omenjenih elementov, cekin verjetno zadržale za naslednji Need for Speed. A še dobro za igričarsko higieno, da kak izdajatelj razmišlja na drugačen način in ne sledi uravnilovki, četudi mora za to seči globoko v malho preteklosti. Outrun 2006: Coast 2 Coast je namreč frišen predvsem zato, ker zopet prinaša že pozabljeno, dvajset let staro pičenje s ferrarijem pod modrim nebom, z bjondo na sosednjem zicu in ob spremljavi plažnega popa. Danes ne bi bil nič posebnega, če ne bi bili praktično vsi drugi avtorji tako prekleto brez idej. Ampak so in na ta način igri, ki se je med klasike vpisala že leta 1986, ni težko delovati sveže. V srcu izdelka je dobro z

Poškodb ni, niti vidnih, niti takih, ki bi vplivale na igranje. Arkada, pač, s tem, da so najbrž edino tako lahko dobili Ferrarijevo licenco.

nana mehanika, ki ji po slovensko rečemo drsenje in je lahko v izvirniku drift, slide ali kaj tretjega. Ne glede na to, v katerem ferrariju sediš - zakaj to je uradno licenciran konjski izdelek in vsebuje petnajst preseratovcev, od starine dino 246 GTS prek znane testarosse do enza, superamerice in dokaj novega F430 - je štos dobre vožnje predvsem v drsenju. Manever je lahko izvesti, saj so avtomobili namenoma nestabilni. Nekateri bolj, nekateri malo manj, ampak težav ni. Zaviraš, naviješ volan in pospešiš oziroma prestaviš dol ter nato gor, in hipoma se jekleni konjič postavi pošrek. Nato je na tebi, da v tej screamerjevski pozi ostaneš na asfaltu. A čeprav je tako drsalkanje vizuelno jako zadovoljujoče, je bistvo v tem, da je to edini način, kako s primerno brzino zvoziti ostrejše zavoje. V driftu se vozilo namreč minimalno upočasni in se skozi ovinek zavihti kot bumerang. Še nekaj pride do izraza, in sicer slipstream - učinkovitejše pospeševanje z vožnjo nekomu za ritjo.
Sliši se enostavno in tudi je. Toda umetnost je iskanje pravega trenutka, kdaj začeti drift; lepo vodenje skozi civilni promet, proč od robov in mimo nasprotnikov, ki niso ravno pametni, a pozneje vozijo odlično ter te znajo ovirati; nežno zravnanje ob izstopu; nihanje iz levega v desni zdrs in nazaj skozi zaporedne ovinke; ter efektivno slipstreamanje. Prostora za napake ni veliko in v zahtevnejših izzivih je včasih dovolj, da enkrat poljubiš zid, in že nimaš več možnosti. Naglica v začetnih ferrarijih ni gromozanska, a ko si za nabrane milje, ki so valuta Outruna 2006 (= nagrajen si za prevožene kilometre, torej za vztrajnost in vadbo), kupiš kako testarosso, ki zmore tristo na uro, nimaš časa niti pomežikniti, kaj šele, da bi se popraskal. Takrat odkriješ, kako superioren je nadzor in kako premišljeni so tako lastnosti avtomobilov, saj ni nepomembno, s katerim si kje vozil, kot trideseterica stez, povezanih na nadvse samosvoj način. Če so krožne proge v zvrsti postale nekakšen standard, Coast 2 Coast ta recept vrže skozi okno na račun zaporednega povezovanja krajših, a zato intezivnejših odsekov. To je videti tako, da kako minuto pliniraš po določeni, tematsko opredeljeni cesti, recimo alpski dolini, mestu ali mimo velikanskega slapu, nakar naletiš na krajši odcep, kjer lahko izbereš, ali boš šel levo ali desno. V odvisnosti od tega špil tačas, ko ti pelješ po ravni cesti ter loviš sapo, naloži naslednjo stezo, in tako dalje. Tovrstno nizanje je starodavno, saj izvira iz prvega Outruna, vendar je še vedno originalno in nadvse vzdušno, četudi so v nekaterih načinih ta sosledja določena vnaprej.

Bjonda je res sitnoba na kvadrat. Naredi to, naredi ono. Je pa res, da take babe s ferrarijem skorajda pridejo v paketu.