IGROVJE
stranka » igrovje » pc » WW2 Combat: Road to Berlin
WW2 Combat: Road to Berlin

Aggressor komajda prestane božji test potrpežljivosti.

Sem in tja se človek ob pogledu na kak špil vpraša, čemu je ta nesrečni pankrt sploh privekal na svet. Recimo WW2 Combat: Road to Berlin. No, podlaga niti ni tako mimo: v hlačah zahodnega tajnega agenta se skušamo tik pred koncem druge svetovne dokopati do tajnih nemških orožij, preden bi to uspelo Sovjetom. A še preden uspemo zapopasti to poved, nas v oči žokne tako obupen videz, da bi se ob njem zjokali celo kleriki iz Equilibriuma. Saj bi igral z zavezanimi očmi, a bi to vzelo rahlo preveč časa, zato je bilo treba trpeti ob arhitekturi, ki jo ona iz Wolfensteina 3D slogovno poseka na vsej črti, medtem ko postavitev stopenj spominja na igro malčkov z lego kockami. Najbolj hecno je, da je zvok še bolj obupen, saj eksplozije sličijo na glasno kihanje in streljanje brzostrelke na hrkanje verižnega kadilca.

Osnovnega nabora orožij se med nalogo ne da menjavati. Nemalokrat se recimo znajdemo v omejenem prostoru s snajperico v roki.

Vendar se tu špas šele začne. Zadevščina je 3D streljanka, a se jo igra bolj kot loto, kajti čeprav streljamo naravnost v sovraga, ne moremo biti ziher, da ga bomo fentali. Krogle imajo čudno navado zgrešiti tarčo, dasi je to fizikalno nemogoče. Sovražniki so pametni kot moj koš za smeti, kar skušajo nadomestiti s tem, da hitro ustrelijo. Na primer čez pol karte. To zna biti problem, saj ni nobenega obnavljanja zdravja in je treba stopnjo končati, ne da bi nas sovragi poškodovali za sto pik. Kot se v taki situaciji zagre, shranjevanje ni možno, prav tako je moč naložiti le nazadnje shranjeno nadaljevalno točko. Vsled tega je treba včasih ponoviti vso stopnjo, ker smo nek continue point zadeli s premalo zdravja. To napravi iz nekaterih stopenj totalno frustracijo, pri čemer špil že tako ni vzdušen. Še dobro, da je kratek, kajti čeprav pozabimo na katastrofalno izvedbo, naloge vsebinsko nimajo ne repa ne glave in so linearne kot ižanska cesta. Za posladek se na par stopnjah borimo ob boku zaveznikov, ki pa imajo zanimivo navado napasti nas, če si tako zmislijo. Vojne travme, pa to. Večigralstva sploh ne bom omenjal, ker mi ni vseeno za psihično zdravje bralcev. Skratka, ako ta špil kje ugledate, brž na kliniko, kjer naj vam nekako izbrišejo spomin na nesrečni dogodek.

Za tale najlepši prizor v vsej igri sem se pošteno namučil. Ahh, kakšen barvni kontrast! Koliko detajlov! *krep*

WW2 Combat: Road to Berlin
založnik: Direct Action / Groove Games
objavljeno: Joker 154
maj 2006

10