IGROVJE
stranka » igrovje » pc » L.A. Rush
L.A. Rush

NigerFebo se v špilu zabava samo toliko, da zapelje dva kroga po domačih ulicah LAja.

Na počasnih, nagužvanih cestah Los Angelesa sem si mnogokrat zaželel uporabiti svoje napredne, čeprav nenevarne avtomobilske trike za tako imenovano razbremenjevanje prometa. A v tujih deželah, zlasti čez Lužo, so take poteze odsvetovane. Takoj na grbo fašeš kakega Zeda in preden uspeš izustiti "Don't get medieval on my ass!", se znajdeš v kleti s teniško žogico v ustih. Zato ob vožnji

O kakih voznih razlikah med modeli je odveč razglabljati. Tudi s pick-upom je moč našišati športnike.
na prizorišče E3ja nisem poslušal Retra, ki je na Snetega grozo z zadnje klopi mustanga tulil "Dej ga pošrek!" Vendar bi si vse prste obliznil, če bi imel možnost svobodno poditi športno zverino po neskončnih ravnih štiripasovnih ulicah ter loviti zadek skozi široka križišča. Iz Downtowna do Santa Monice se tako zaprmej ne bi cijazil debelo uro. No, to je znanstvena fantastika, mogoča le v najnovejši urbani dirkačini L.A. Rush, katere avtorji so za kraj dogajanja uporabili kalifornijsko metropolo. Število ulic so resda skrčili, a večina glavnih hitrih cest in znamenitih bulvarjev ostaja. Vozakamo se po številnih znanih predelih, od Little Tokya prek Hollywooda in Long Beacha do Santa Monice. Vključenih je stotero znamenitosti: Staples Center, ringlšpil na pomolu, LAX, nakupovalna pešpot Svete Monike, Chinese Theatre, Kodak Center ... A ves trud okoli arhitekture izniči mizerno število trikotnikov in v nedogled razvleče

Pešakov ni moč zgaziti, ker vsi pravočasno odskočijo. Nekateri celo v steno ali ograjo. Grafični pogon je itak ničprida.
ne teksture. Videz je zato kljub barvitosti in sončnemu popoldnevu, ki se prevesi v mrak ter naposled v noč, zastarel in grd. Prvi vtis (in vse nadaljnje takisto) dodatno poslabša maksimalno poenostavljeno in arkadno obnašanje korete. Odzivnost in zavijanje sta taka, kot bi avto ne imel nobene mase, dočim je vožnja kao podrejena zabavi in neživcirajoči težavnosti, kar pomeni, da lahko zadegaš cegel na stopalko za gas. Prometne znake in semaforje ob trku razmeče naokoli, drevesa morajo biti gumijasta, saj nas od njih preprosto odbije, čelni nalet v tovornjak pa prav tako ne naredi nobene škode, saj ga sekundo kasneje že pičimo dalje. Tudi če se znajdemo na strehi ali se prekucnemo v morje, smo brž nazaj na kolesih. Povrhu so nasprotniki šibki šupki, ki nudijo ničeln izziv, četudi imajo boljše avtomobile. Dirkanje je zato prej duhamorno kot vzdušno, saj zmagamo kljub temu, da z enim učem gledamo teve. K občutku ne pripomorejo niti skakalnice, ki poskrbijo za spektakularno raztreščenje oglasnih panojev in celo znamenitega holivudskega napisa, niti drugorazredna hophiparska muzika.

Dreki so! In to tako, da padejo z neba ali skočijo z nadvoza, nakar se kamikazno zapodijo v vse, kar se premika.

Zasnova špila gre po kakovosti vkup s tehnično dodelanostjo. Zvečine klasično dirkamo skozi nadzorne točke, občasno pa prepeljemo avto z enega konca do drugega ali razsujemo kak objekt. Sem in tja je navržen bonusni izziv v stilu pobiranja kovancev, ki prinese nagraden avto, a še vedno je vse skupaj brez kakršnihkoli tozadevnih izvirnosti in nenavadnosti. Še najbolj so se oblikovalci potrudili z vmesnimi, štorijalnimi filmčki, ki so nizki ločljivosti navzlic dobro izvedeni. D

Tale neugledni objekt je Convention Center, kjer se odvija E3. Zraven je znamenita dvorana Jezernikov.
a je tole prva dirkačina s štorijo, se hvali Midway. No ja, zaplet je tak, da zamorcu nekdo iz dvorca pljune vse avtomobile, zato jih mora dobiti nazaj. Globoko za se utopit. Štejem pa igri v plus, da med dirkanjem proga ni ograjena, kar je bil očitek Undergroundom, marveč je treba po vzoru Midnight Cluba samoiniciativno voziti od enega do drugega na daleč vidnega svetlobnega snopa. Zmage so nagrajene z gotovino, toda cekin je bolj sam sebi namen. Kupovati namreč ni kaj, saj avtomobilov ne moremo ne nabaviti, niti jih ne raziramo ali ličimo s posamičnimi kosi po vzoru sorodnih špilov. Kripo zapeljemo v delavnico, nakar se ven pripelje wenkstamobil z vengledajočim k(r)ompresorjem in kromanimi feltnami. Založnik je za 'strokovno' pomoč celo povabil ekipo predelovalnice West Coast Customs, ki skrbi za oddajo Pimp my Ride. Ampak značilnosti vagna so še vedno predstavljene samo s črticami. Za razliko od sličnega igrovja v tem izdelku ne carujejo japonski brenceljni, marveč ameriški modeli, tako klasike tipa camaro, eldorado in GTO, kot sodobniki. A navdušenci nad mišičnjaki ne bodo prišli na svoj račun, saj je njihova predstavitev mlačna in nedodelana, tako kot vse ostalo. Premalo blišča in vsekakor premalo vsebine!

Veste, zakaj se ni bil užitek zapoditi po Monikini nakupovalni ulici? Ker ni moč zgaziti klošarjev! Aja, pa Gapa ni!

L.A. Rush
založnik: Midway
objavljeno: Joker 153
april 2006

34
neograjeno norenje po znanih cestah
res slaba grafika
podpovprečna vsebina