IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Tycoon City: New York
Tycoon City: New York

Yohan postavi Kip svobode v Centralnem parku. Vsaj izgubil se ne bo v New Yorku, če ga pot kdaj zanese tja.

Nove poslovne strategije tajkunskega tipa so v recesiji. Ne da jih ni dosti, trpi predvsem njih kvaliteta. Zato so se nam toliko bolj cedile sline pri napovedih najnovejše umetnine Deep Red Games (Risk 2, Monopoly Tycoon, Beach Life), ki je nakazovala začetek konca sedmih suhih let. Igra je zdaj zunaj. Je upravičila pričakovanja? Da in ne. Stavi sicer na simovsko animo in je na otip impresivna, a v zmnožku se drži preveč togo, da bi jo lahko proglasili za superhit.

Franku Sinatri bi se tako milo storilo, da bi takoj zategnil: New York, New York, I want to wake up in the city that never sleeps, and find I'm top of the list, king of the hill, a number one ...

Kot pove naslov, gre za poslovno simulacijo, postavljeno na spodnje tri četrtine otoka Manhattan, kjer čemi strogi center New Yorka. Osrednji cilj je obogateti z nepremičninskimi operacijami, drugotni pa, da pri tem zadovoljiš prebivalčke. Ali obratno. Po želji. Ob uvodu in menijih naslov deluje na moč špartansko: nastavitev je malo, izbira uboga. Najprej je tu peskovnik, kjer začnemo iz nule zidati New York po vsej karti, izjema so le nekatere znamenitosti. Prilagoditev težavnosti je spet (pre)malo. Potem imamo še kampanjo - in tu se igra obrne v pozitivno smer, saj zadovoljevanje meščanov in bogatenje hodita z roko v roki. A poglejmo prej splošno plat. Prizorišče je izdelano zelo podrobno. Grafični elementi so vredni leta 2006 in v zvrsti še nevideni,

Prvoosebna kamera v Tycoon City: New York rula. Seveda zato občasno trpi preglednost, ki pa jo rešuje kompetenten mini zemljevid.
podrobnosti je ogromno. Potrudili so se predvsem pri prebivalcih, saj sta njihov videz in obnašanje blazno življenjska, kot bi imel vsak svojo dušo. Lahko se jim približaš, jim slediš in prisluškuješ njihovim pogovorom, ki niso v simovščini, ampak v povsem razumljivi angleščini. Moč je celo omejeno komunicirati z njimi (leave me alone!). Vsak ima svojo kartoteko, na podlagi katere ugotovimo, kaj mu je všeč, kaj mu ni in kateremu tipu meščana pripada (japi, panker, študent, italijanska stara mama). Vpliv The Sims je več kot očiten. Med folkom in stavbami se premikaš z docela prosto prvoosebno kamero, ki jo lahko dovolj oddaljiš, da zaobjameš skorajda vse mesto. To je zanimiva in za ta žanr nova rešitev, ki lahko zmede marsikoga, ki ne igra prvoosebnih streljačin. Premikanje pogleda je izredno tekoče, na momente celo agresivno: če kak gumb stisneš brez občutka, nemalokrat končaš deziorentiran v nepričakovani dimenziji. Vse te podrobnosti in tekoče premikanje pa terjajo davek glede strojne opreme, ki mora biti za normalno igranje nadpovprečna. Kasneje, ko računalo vodi deset tisoč in več prebivalcev naenkrat, začne povprečen strojček močno klecati. Ozko grlo je pomnilnik, saj pol giga po polovici kampanje ne zadostuje več.

Filtriranje urbanističnega skropucala je ključ do uspeha. Tako dodelano tovrstno orodje premore le malo iger katerekoli branže.

Tycoon City: New York
založnik: Deep Red Games / Atari
demo: natlačenka/tlačenka 151
objavljeno: Joker 153
april 2006

75
podrobnosti
razumljiv menedžerski model
zabavna na več nivojih
Jabolčkarji z dušo
zamudne nadgradnje
ponavljajoča se na dolgi rok
za profije prelahka
brez vpliva na promet