IGROVJE
stranka » igrovje » pc » CSI: 3 Dimensions of Murder
CSI 3 Dimensions of Murder

Sneti ogroža Gregov prestol kot najbolj piflasti raziskovalec crknjencev.

Religiozen gledavec nadpriljubljene detektivske serije Na kraju zločina nisem več, tako kot marsikdo, ki se je prenažrl istega kopita, odvrtkov (Miami, NY), visokotehnološke opreme ter manekenskih raziskovalcev. Še vedno pa rad pogledam kak del, saj če drugega ne, nanizanka v vseh svojih izvedenkah bistro razkriva, kako nadmočna pošast je človek: v nje

Od next-gen CSIja bi si recimo želel dinamičnih primerov, kjer osebe ne bi stale in čakale kot lutke, več filmolike spektakularnosti in programskega okvira, v katerega bi lahko z neta pobiral nove zaplete.
m utripa ubijalski nagon, združen z visoko inteligenco. Morilska kombinacija, zares. No, v nasprotju s tem nisem bil prav nič radosten, ko je Ubi naznanil že četrti špil z licenco Crime Scene Investigation, saj prvi trije niso bili kaj prida. Štartnega smo kratkomalo spustili, Dark Motives (J133, 69) se je le približal solidnosti, medtem ko je bil Miami (J139, 47) podn. A Ubisoft je najel novega razvijalca, Telltale Games, ki si je vzel čas in naposled dostavil spodobno siesajščino.
3 Dimensions of Murder, ki se vrača v Las Vegas, si s prednicami deli marsikaj, v prvi vrsti temeljni pristop. Znova gre za prvoosebno avanturo s premikanjem po statičnih lokacijah, kjer klikamo po vročih točkah (na višjih težavnostih so te nevidne, drugače nanje opozori kurzor), zbiramo raznorazne dokaze, od prstnih odtisov prek fotografij do vzorcev DNK ter zvočnih posnetkov, jih obdelujemo v laboratoriju, zraven pa skušamo z enovrstičnimi vprašanji iz osumljencev izvleči resnico. Ker kot poprej nastopamo v vlogi novinca brez obraza in glasu, nam

Telltale Games so naredili tudi Bone, zdaj pa klamfajo Sam & Max: Freelance Police. CSI je dobra popotnica.
znani, v poligone preliti, a s pravimi glasovi obdarjeni junaki iz serije stojijo ob strani in nas ocenjujejo. V vsakem od primerov nas spremlja eden, na koncu sam Grissom, medtem ko v mrtvašnici vihti aparatuse belobradi dohtar, v pisarni pa na dokaze čaka Brass. Liki so živahnejši in bolj življenjski kot prej, z več obraznih grimas, čeprav spet motijo še vedno leseni 3D modeli, par nezainteresiranih govorcev (medtem ko se Stokes in Grissom trudita, je Catherine slišati, kot da bo omahnila v komo) ter zoprna vsevednost spremljevalcev. Nemalo je delov lokacij, kamor stegneš nos in so videti povsem obetavni, a ti supervizor izza rame takoj pove, da tam ni prav nič zanimivega. Ej, hvala ti za pogled iz rentgenskih oči, Superman Sherlock Poirot!
Ampak v redu, se da preživeti, kajti primeri so dejansko zanimivi. Pet jih je, od katerih zadnji reciklira osebe in lokacije od prej, vendar dogodke hkrati zvito, dosti bolje kot Miami, poveže v zaključen paketič. Vsak bi komot našel mesto v nanizanki, najsi gre za

Mrtvec v puščavi, zraven njega sumljiv džojnt. Hm, je kriva mati, žena, majstor ali naša glasovnica?
onega, kjer raziskujemo s krvjo zalito stanovanje, v katerem ni trupla (?!), ali za umor na igričarskem sejmu, kjer ne manjka ostrih referenc na stanje industrije. Polni so dobro zastavljenih likov ter zanimivih pripetljajev in čeprav se čvek mestoma vleče, hvalevredno ohranjajo tempo in z zasuki ter novostmi držijo pred zaslonom. Najboljše je to, da si glede storilca večinoma nesiguren do samega konca. Ker sleherni primer vzame od dve do tri ure (vsaj če smo disciplinirani in ne zlorabljamo vedno dostopne pomoči), gre za doslej najdaljši CSI, hkrati pa igralno najbolj prijeten in najmanj omejen s premočrtnostjo ter vodenjem za rokico. Primere tvorijo manjši odsečki, v okviru katerih imamo dokajšnjo svobodo obiskovanja lokacij, zasliševanja prič, nabiranja dokazov ter njih obdelovanja v laboratoriju. Naslednji odsek, ki ga navadno zaznamuje pridobitev naloga od Brassa, se odpre, ko v kakršnemkoli vrstnem redu že naredimo tisto

Delo v laboratoriju zajema razstavljanje in sestavljanje na mizi. Največkrat se tu znajdejo pištole, ni pa nujno ...
, kar moramo. Mestoma so vroče točke namerno postavljene tako, da ti posivijo lasje, ko jih iščeš (dasiravno krepko manj kot prej), nadaljevanje sem ter tja ume zmotiti hrošč in nekaj logičnih preskokov je prehudih celo za tako nezahtevno serijo, kakršna je na Kraju zločina. Toda ko pod mikroskopom uskladimo testno kroglo iz balističnega oddelka z ono s prizorišča, odkrijemo enakost DNK sperme ter krvi in zašijemo capina s primerjanjem slik, kaset ter datotek, snetih iz prenosnega računalnika, se počutimo kot pravi kadavrovohci. Ne škodi niti tehnološki napredek, saj je moč, čeprav ločljivost ostaja zaklenjena na 800 x 600, zdaj po večini scen, tako globalnih kot povečanih, premikati kamero. Resda malce okorno in premalokrat zares uporabno, a vendarle kaže, da se bo serija zganila v nove čase. Da jih bo dosegla, bo potrebovala frišen, bolj dinamičen pogon, ki bo omogočal še več detektivske svobode in tako docela počastil oddajo. A do next-gena bo 3 Dimensions sobnim forenzikom zadostoval.

CSI: 3 Dimensions of Murder
založnik: Telltale Games / Ubisoft
objavljeno: Joker 153
april 2006

74
zanimivi, detektivsko zadovoljujoči primeri
končno nekaj tehnološkega napredka
vsevedni spremljevalci
ne ravno častihlepna