IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Blitzkrieg 2

Z rokov roki z ostarelim nadzorom gre drugi stari znanec, umetna nespamet. Ste slučajno veseli in nasmejani? Pošljite kolono tankov na most in hiter obrat v razpoloženju je zagotovljen! Resno, gibanje tankov na omejenem prostoru po zahtevnosti spominja na Fermatove probleme, dočim Murphyjev zakon poskrbi, da do tega pojava pride ravno tedaj, ko vas obišče sovražnik. Pozitivni stranski učinek je ta, da slednji trpi za podobnimi neprilikami, za nameček pa se ne izkaže niti na taktični ravni. Težavo povečini predst

Po preletu ali dveh bombnikov od česarkoli ostane le še zdriz, zaradi česar so v večigralstvu zaenkrat premočni in jim bo treba nujno pristriči krila.
avlja bodisi skrbno prednastavljena nasprotnikova obramba, bodisi cunami sovražnega železja. Prefinjenega manevriranja, ki smo ga lahko videli v par nalogah predhodnika in njega dodatkih, ni dosti. Poanta večine nalog je kljub precejšnji raznolikosti ciljev kombiniran naskok ali čimhitrejše zavzetje sovražne točke na karti, od koder prihajajo okrepitve, da odrežemo njihov dotok. In to je to. Kot bi igral Panzerje, Afrika Korps ali katerikoli špil iz tega žanra. Samostojnega napenjanja možganov ni, saj igra sama označuje cilje, katerih izbira je večinoma samoumevna, to pa Blitzkrieg 2 zoži na vodenje enot za roko po 'od zgoraj' začrtani poti. Izjeme lahko preštejem na prste ene hepanske roke. To je pač strategija, boste rekli, ampak zopet, vse to smo že videli. Tolikokrat, da sem nehal šteti. Nadalje so okolja malodane ponarodela. Nemška kampanja vodi čez Francijo, Severno Afriko in Sovjetsko zvezo, sovjetska po materi Rusiji v nasprotni smeri, ameriška pa med komarje in kače na Guadalcanal ter kompanijo. Pri strukturi kampanj skuša naslov vpeljati par novosti, ki pa so žal bolj za okras. Vsaka od treh kam

Bojevniki izkušenj ne pridobivajo več samostojno, temveč z rešetanjem sovražnikov napredujejo vrste enot (lahki tanki, srednji tanki in tako dalje). S tem se odklepajo nove sposobnosti, ki marsikdaj pridejo zelo prav.
panj je razdeljena na štiri poglavja, ki jih sestavlja v grobem od pet do sedem bitk (= kar dolga reč). Vse razen zadnje lahko naredimo v poljubnem vrstnem redu, medtem ko je slednja veliki finale poglavja, kar v splošnem pomeni dvakrat večjo karto in utrgano inflacijo sovražnih enot. Hec je v tem, da z zmagami v predhodnih nalogah odklepamo nadgradnje enot in nove rodove vojaštva ter nabiramo bojne izkušnje. To med drugim povzroči, da itak obdelamo vse možne bitke, saj špil ni tako težak, da bi jih bili primorani spuščati, hkrati pa ne vplivajo ena na drugo, razen seveda glede odklenjenih rodov vojske. Ti so pomembni zaradi okrepitev, ki jih kličemo med bojem in so druga velika novost. Se pravi, pred bitko dobimo določeno število okrepitev in na nas je, katere vrste enot vpokličemo in koliko, saj se zaloge prenašajo naprej v okviru poglavja. Zadeva se obnese in je ena svetlih točk, kljub temu pa ni dovolj zaostrena, saj je tudi na težjih stopnjah okrepitev preveč in je sovraga prelahko preplaviti. Zaradi naštetega je odločanje na strateški karti poglavij v bistvu trivialno, saj je pot bodisi očitna, bodisi nepomembna.

Mrzlično zapolnjevanje lukenj v obrambi je še vedno višek napetosti in takih dogodkov je v igri na pretek. Škoda, da imamo obilo tudi rezerv.

Zakaj potem nisem dejansko dobil na grbo prisilnega jopiča? Blitzkrieg 2 se obeša na rešilno bilko, ki je standardna te dni: kinematografičnost. Če igra nima globoke vsebine, pač vrzi noter potrojeno število tankov, zabeli s solidnim 3D pogonom in golo število eksplozij bo ljudi poslalo v delirij. Prijem dostikrat deluje, saj je kar vzdušno sodelovati v gigantskih oklepnih udarih z zavezniškimi enotami, z masovnimi bombardiranji izvajati reprizo Sodome in Gomore ter se upirati množičnim naskokom. Ampak, kot rečeno, to smo že videli in niti približno ne navduši tako kot nekoč. Ko se zdolgočasimo, si lahko pomagamo z večigralstvom, ki vsaj ne trpi za pomanjkljivo umetno pametjo. Nival je končno ustvaril soliden multiplayer z namenskim strežnikom in naborom orodij za turnirjenje ter lestvičenje, medtem ko so orodja za modifikacije že stalnica. To je sicer postal standard, a je kljub temu pohvalno, kajti tako bo špil bolj dolgoživ.
Toda, saprabolt nazaj, čas je za resen preboj glede strateškega in taktičnega odločanja ter naprednega poveljevanja, ne da nas stalno nategujejo z enim in istim. Če ne bi bilo Supreme Commanderja, bi se pri tej priči preusmeril v pustolovščine in kotalivščine. Saj veste, We Love Katamari pa ta štos. Ne? Potem boste za večno zadovoljni z enim in istim ...

Blitzkrieg 2
založnik: Nival / CDV
demo: natlačenka/tlačenka 146
objavljeno: Joker 150
januar 2006

74
sistem okrepitev
dolžina
večigralstvo na ravni
kinematografičnost dogaja
absolutno premalo novosti v prežvečenem žanru
neroden nadzor enot
švoh umetna pamet

 
 
 
sorodni članki