IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Harry Potter and the Goblet of Fire
Harry Potter and the Goblet of Fire

Navi zamorjeno stika po Bradavičarkini kloaki, medtem ko se iz Velike dvorane razlegajo violine in zazavesno hihitanje.

Po mirnem lanskem Božiču letošnjega spet duši poplava na že četrti lončarski film šlepajočega se igrovja. Tokrat so si špili za PC in sobne konzole enaki, medtem ko od drkamoževskih verzij izstopa DS z nintendopasje oskrbe željnim šnofeljčkom. Oba s PSPjem omogočata brezžično večigralstvo, nepuščavništvo pa je tudi ena, a ne edina novost v inačici za večje kište.
Da se štirica od predhodnih skakavščin močno razlikuje, je jasno koj v uvodnem poglavju, ko se Harry, Ron in Hermiona znajdejo sredi gorečega gozda na svetovnem prvenstvu v kvidiču. Pri nadzoru

Herbivicus je abrakadabra, ob kateri zaspano rastlinje požene klorofilne plahte, uporabne za priplez do težko dosegljivih področij. Njo izustevajoč se splača prečesati prejšnje stopnje.
brez ploščka pade v oči odsotnost miši in neposreden prenos knofov z igratorja na nenastavljivo tipkovnico. Smerne tipke so namenjene premikanju, ki ne obsega skakanja in spočetka deluje okorno, X da napadalne coprnije ter Y uroke za vpliv na okolico (vleka in dviganje predmetov). Po prihodu na Bradavičarko se za razliko od prejšnjih delov ne mudimo v šolskih sobanah, temveč osmerico stopenj izbiramo prek Dumbledorjevega mislita v glavnem meniju. Zunanje šolsko obzidje, zloglasna hosta, bradavičarska kanalizacija in rastlinjak so obsežni, z monstrumi in za napredovanje nujnimi ščiti naphani kraji, ki kličejo po natančnem prečesavanju ter vračanju s tekom igre naučenimi novimi hokuspokusi, recimo onega za rast zeli. Mednje je vrinjena trojica po istem kopitu sklamfanih čarovniških preizkusov: frčanje na metli pred razjarjeno romunsko reporoževko, upokojensko plavutkanje in ruvanje z mlevnikoni v globinah zelenega jezera ter izgubljanje po z grabežljivim šavjem zaraščenem labirintu. Povsod se v bitki s časom furamo po tirnicah in če je omelo še kar zabavno, sta plavanje in labirint prilično hugovska. Turnirske naloge in zaključni boj z Mrlakensteinom ima čez izključno Harry, sicer pa pred vsako od stopenj izberemo, katerega od mulcev kanimo voditi, medtem ko ostala dva prevzame bodisi računalo, bodisi živa soigralca s ploščkoma. Družbica preklada ogromne kvadre za ne ravno dosledno dosego visokih ploščadi (deluje le na temu izrecno namenjenih mestih), gasi požare, odpira zarjavele duri in zapira pipe, vse v službi nenehne gonje za ščiti. Abakovo vodenje je pri teh opravilih solidno, a se mu zalomi pri ubadanju s pošastki. V idealnem primeru beštijo eden dvigne in jo druga dva spohata s samodejno izbranimi uroki, vendar je tako sodelovanje za umetno pamet višja matematika in v boju neredko vlada huda zmešnjava, sploh ker se kamere ne da obračati. Favna obsega borega pol ducata v čarovniškem svetu znanih vrst, recimo goreče salamandre, ki jih je treba najprej pogasiti, zoprne erklinge, to je trnomože, ki znajo špukati na daleč, n

Harry je zmajevko s spretnim metlovanjem resda ugnal v kozji rog, a bo pobasano zlato jajce kaj kmalu lovil po šolski kanalizaciji.
everjetno zatežene vampirske čmrlje in edine dejansko s četrtim delom povezane mrcine - orjaške ritotrobe zaribance. Trdovratna golazen se šele po vztrajnem masiranju spremeni v kupček bobkov vseh okusov, izbezljivih tudi iz vaz in sličnega dekorja. Cukri, ki jih najučinkoviteje pobašemo z urokom accio, pumpajo tank za izvedbo kratkotrajne zaklimbe magicus extremus, ko iz palic frčijo ojačane čarovnije, in rabijo nakupu zbirateljskih kartic. Te niso le kartončki s prizori iz filma (žalibog edini filmski material v igri, vmesne zgodbo podajajoče animacije niso dosti boljše od diapozitivov), marveč imajo samosvoje čarovne lastnosti in jih moremo našim med seboj sicer povsem enakim junačkom oprtati, da postanejo močnejši in odpornejši. Ideja je zanimiva, a premalo izkoriščena, saj konec brez večjih težav ugledamo, čeprav igračkanje s kartami povsem zanemarimo. Izgubljeno življenjsko energijo po starem vračajo naokrog raztreseni kotlički in buče. Če se nam lik onesvesti, izgubi čokoladno žabo in se hipoma ove na licu mesta, po izgubi zadnje rege pa moramo nazaj na začetek stopnje. Iskanje preostalih ščitov in ostale robe, recimo za vsak nivo značilnih petih enakih predmetov, ki jih je treba uročiti za pridobitev dodatnih zbirabilnih kartic, malo podaljša dokaj kratkih šest ur osnovne pustolovščine.

Tegale močerada moramo pred poskusom dokončne odstranitve nujno obliti z vodo, sicer nam venomer skuša skuriti fensi teniske.

Ta je izvedbeno sicer solidna, a pogrne s svojim odnosom do izvornega literarnega dela. Sterilne, ohlapno na film napletene peripetije imajo v uvidu le in samo akcijo ter zmorejo pričarati ništrc od onega slastnega potterjevskega vzdušja, ki človeka preveva ob obračanju strani ali zretju na platno. Od ostalih oseb srečamo le Ronovega fotra in Noruča, ki nam ponudi nekaj dodatnih izzivov. Kje so ostali študentje in delegacije tujih šol? Pa božični ples in drugi elementi šolskega življenja? Potterjevski neznalec bi ob lutanju po mračnih in opustelih, zgolj s pošastmi naseljenih prizoriščih komajda ugotovil, da se špil pravzaprav dogaja na vrveči šoli. Potterjevski znalec pa ob taistem lutanju stežka ne posumi, da so ga (spet) naplahtali z leprechaunskim zlatom.

Harry Potter and the Goblet of Fire
založnik: Electronic Arts
demo: natlačenka/tlačenka 149
objavljeno: Joker 149
december 2005

62
obsežne stopnje z nemalo skrivnostmi
sodelovalno večigralstvo
s sposobnostmi ojačane kartice
rahitična povezava z bukvo in s filmom
platfusni trišolski izzivi
občasno bukova umetna pamet
kratkost