IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Powerdrome

Vsak, še tako majhen nagib namreč pomeni ustrezno zmanjšanje brzine, kar je lahko dobro ali slabo. Potem je tu drgnjenje ob robove z dnom, kar zmanjša poškodbe in v večji meri ohrani hitrost (izkušnje iz Wipeouta bodo prišle prav). In seveda ne gre brez pametne rabe boosta, zakaj dobro je treba vedeti, pri kakšni naglici ter kod bo prišel do izraza. Naprednejši manevri vključujejo popravljanje (ki samodejno zniža hitrico) v pravem momentu, recimo ob jemanju ostrega ovinka; vožnjo nasprotniku tik za ritjo in nato stisk turbaka, zaradi česar se vanj zaletiš močneje kot sicer in ga pošteno zdrmaš; ubiranje bližnjic in tako naprej. Vse to ima za posledico vedno večji trud, zmerom večjo izvežbanost in venomer boljše čase, ki so, zlasti ob prisotnosti duhca, sami po sebi draž. Vedeti je treba edinole, da je usmerjanje v konzolastičnem izvirniku analogno, zato digitalno tapkanje po kurzorjih ne prinese ultimativnega učinka. Edini način, kako rezila v Powerdromu dodobra držati na vajetih, je analogni igrator, bodisi palica, bodisi plošček. Šele z rabo takega bodo nameni avtorjev udejanjeni.

Drgnjenja, butanja in zaletavanja imajo za posledico kup isker in nekaj poškodb. Bolj kriza je, če te kdo rukne tako, da te vrže s poti.

A četudi si opremljen le z ubogim tipkalom in ti bodo odtenki superiorne kontrole rezil ostali uganka, boš na določenih odsekih doživel nekaj najhitrejšega v e-svetu. Burnout ostaja prvak, a Powerdrome ne zaostaja dosti, če gre upoštevati pomežikov testŞ. Tega izvedeš tako, da tedaj, ko se nekje v daljavi začenja risati ovinek, za spoznanje lenobno pomežikneš ali pogledaš na zaslon mobitela, kjer si recimo pravkar dobil SMS. Ko se boš ozrl nazaj, bo vozilo ponosno tičalo v robu proge. S tem, da grafična čudovitost nič kaj ne trpi. Res je, da je okolica pretirano mrtva in da na tribunah, ki so postavljene ob določenih iztekih, ni tentaklasto-kovinske rulje, kot bi šlo pričakovati. Zato pa se ti bo milo storilo ob odsevih na kovini in poslednjih žarkih umirajočega sonca ob večernih dirkah, motnih kapljicah vode na ekranu, ko boš norel čez gladino, meglicah v krošnjah orjaških sekvoj na gozdnih prizoriščih, tresljavični zamegljenosti ob uporabi boosta (slični oni v Undergroundu), bombastičnih eksplozijah poškodovanih rezil ter nasploh jasnosti prikaza. Ta špil je na velikem monitorju in nindža-mašini nekaj najbolj oko izdirajočega tostran frišnih 3D streljank. S tem, da one n

V nasprotju z Wipeoutom (Pure), kjer zletiš s proge med stolpnicami, si tu ujet v prozorne cevi. Kar pa ne pomeni, da je nespretnost tolerirana.
e pičijo jurja kilometrov na uro - in da težko dosežejo tako stopnjo vživetja kot Powerdrome. Igra futuristično norenje potisne do meje, ko se ločnica med pravo ter navidezno resničnostjo začne brisati. Tedaj ti srce utripa in se ti mišice krčijo kot pravemu dirkaču prihodnosti; takrat nisi več Tu, v bloku ali hiši pod Alpami, temveč Tam, na dirkališču, več stoletij naprej od Sedaj, pod ritjo nimaš pisarniškega stola, marveč kovinsko brcino z milijonom konjev, in živiš samo še za to, da stojiš na plinu. Še glasbo, neizrazit tehno, bi spremenili v nekaj butajočega, po možnosti s podporo empetrijem, pa bi bila stopitev z VR popolna.
Res škoda torej, da si Powerdrome ne zasluži ne blaznečega odobravanja, ne visoke ocene. Dokler si na progi, je vse superiorno do pretežno v redu (umetna pamet šele v najbolj zlobni izdaji predstavlja količkaj izziva, čeravno tam postane robotsko neusmiljena). Zunaj nje pa vlada zmeda. Načinov je bore malo - posamezne dirke, časovna kljubovanja, kariera in večigralstvo. Slednje podpira osem sodelujočih, a zgolj po lokalni mreži (LANu), kar pomeni nič spletnega priklopa na številko IP, še najmanj pa zbiranje potom IgroVohuna ali namenskega strežnika. Naj v komentar uporabim luštno pretiravanje LordaFebota: nezaslišano! Modus, ki naj bi bil temeljen, se pravi prvenstvo, je pa sploh patetičen. Gre za razpotegnjen, dolgočasen niz dirk, razporejenih v skupine po ena do štiri in udejanjenih na par načinov. Najpogosteje je treba zmagati v predpisanem številu krogov, sem in tja pa so se ustvarjalci 'domislili' eliminacije (zadnji v krogu izpade, dokler ostane še kaj sodelujočih), duhamornega tiščanja po skorajda ravnih, ozkih pistah (glej, glej, kdo je dosti igral NFSU), ter vožnje na čas. Z dobivanjem kolajn, po možnosti zlat

Portorož nekaj jamra, da v svoja nedrja ne more privabiti dovolj turistov. Hjah, investirajte v tako cev nad mestom in notri orgazmirajte dirkanje!
ih, odklepamo like s sebi lastnimi rezili (od katerih jih je zavoljo obupnih statistik tri četrt neuporabnih), nove skupke dirk in katastrofalne 'nagrade' - kup slabih risb iz postopka ustvarjanja špila. Na poti nas ne spremlja zgodba, vdelana ni niti trohica animacij ali proslav, preurejanja dirkalnika ni, medtem ko se dogodki posiljeno odvijajo na recikliranih prizoriščih. Če so prezrcaljena, je že žur. Najsibodo proge še tako odlično zamišljene, nadzor kakovosten in doživetje adrenalinsko, ko sediš za zaslonom peto uro zapored in se ni zgodilo nič razen tega, da si šestnajstič nesramno šišal konkurenco in na majhno slikico dirke fasal še manjšo zlato medaljo, vse skupaj razvodeni.
Kakor radi penimo čez velike založnike, je dejstvo, da bi Powerdrome z izdatnim vložkom cekina neznansko profitiral. Dodatni evri bi genialnim prizoriščem, izvrstnemu upravljanju in noremu občutku hitrosti zagvišno dodali prepotrebno vsebino, od poštene kariere prek zgodbe in mehaničarstva do boljše oziroma bolj življenjske umetne pameti (Powell bi jih že znal izkoristiti) ter okraskov v slogu vmesnih sekvenc. Poleg tega bi igro ob primernem oglaščevanju celo kdo opazil, namesto da životari v katalogu drugorazrednega britanskega budžetnega izdajatelja. Tako pa Powerdrome ostaja na obrobju, namenjen par sladokuscem, ki pred danes zahtevano kakovost paketa postavljajo izpiljenost nekaterih elementov in spomin na prvi doživljaj nečloveške brzine ob deviškem zagonu špila, ki jim znova in znova drvi skozi možgane.

Powerdrome
založnik: Second Intention / ZOO Digital
objavljeno: Joker 146
september 2005

71
popolno vživetje v lepoto
jajca ožemajoča hitrost
užitkarsko speljane proge
urno dojemljivo, a težko zamojstrovano vodenje
zastarela, razvlečena kariera
neživljenjski računalniški nasprotniki
samo lokalnomrežno nepuščavništvo
patetične nagrade