IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Martin Mystere: Operation Dorian Gray
Martin Mystere: Operation Dorian Gray

Navi se zapodi za večno mladostjo, a ne računa na večno norost. Mostu pa nikjer.

Martin Mystere, v naših logih po zaslugi stripov iz stare Juge bolj znan kot Marti Misterija, je plečat stripovski detektiv, vsestransko izobražen svetovljan in fetišist, ki mu najbolj dogajajo običajnežem nerazložljive obskurnosti pasme Fileti iks. Za prodor na igričarsko področje si je izbral klasično tretjeosebno pustolovščino, ki se zgodbovno napaja iz epizode Operacija Dorian Gray. No, človeku ni treba biti Martinov fan, da bi se v igro vživel, saj so bodo tudi neznalci hitro pognali na raziskovanje umora njujorškega profesorja Eulemberga. Dotični se je njega dni s skrajno neurejenim kolegom Alexandrom dokopal do skrivnosti pretentanja smrti potom prenosa duš med telesi ...

Druženja s prijateljicami noči smo deležni šele po bližnjem srečanju z velikim, slaboritnim vunbaciteljem.

Sebična dorianovska sla po večno čvrstih ritnicah seveda rodi zločin in pri njega lovljenju se naš poligonski detektiv klikomišno sprehaja po statičnih, a prečudovitih, s podrobnostmi naphanih ozadjih. Križec lahko spremenimo v lupo, taco in oblaček, osrednji instrumentarij vsakega pravega pustolovca. Kot takemu je Martinu naglica nenavadno tuja, saj bi njegovi peš-hondi definitivno koristila kaka prestava več, pa tudi večkliku na ikono za hiter izhod iz prostora manjka zanesljivosti. Pri hitrih skokih po New Yorku se frajer zanaša na zvesti ferrari in priročen zemljevid, ki bi ga iz džumbusa, ki vlada v žepih, res lahko zadegali na vidnejše mesto. Premočrtna štorija od nas zahteva skakljanje med Martinovim brlogom, veličastnim krajem zločina, muzejem, diskoteko, trafičnico in letališč

Ta pacek od Alexandra ima gotovo nekje skrite porniče in gumijasto račko. Ki si jo želim. V predal pa ne bom pogledala, dokler se ne znebim triglave opice, ki sedi na načrtih.
em, ki vodi do nasmetenega mehiškega mesteca ter azteške piramide. V njej seveda za kratek čas obtičimo, ubadajoč se s starodavnimi mehanizmi. Pretežni del ostalega ugankovja zajema neproblematično enonačinsko kombiniranje in uporabo predmetov. S seboj trogamo plejado za ogled zaključne sekvence povsem nepotrebne šare (sumim, da dobri stari stric Martin skriva več, kot pokaže, a mi ga ni uspelo razkrinkati), ker pa so uganke bodisi intuitivne, bodisi radodajno namigovalne, nabasanost inventarja z nedelujočimi kuliji in plesnivimi čokolatini niti ne moti. Večji problem je komajda obvladljiva količina vročih točk v bajtah, ki jih je treba vse po vrsti prešlatati, da ne prezremo kake skrite važnosti. Nikoli ne vemo, če se v kateri od n-tih knjig ne skriva listek z Božičkovo telefonsko, zato je lov na pike stalnica. Ni pa trud zaman, saj Martin o večini stvari navrže kako zanimivost, mnogokrat povezano s svojimi preteklimi stripovskimi pripetljaji. Žal se zalomi prav na področju besedila - decu se namreč usteca ljubi odpreti le za čebljanje s sotrpini in ogled inventarja, medtem ko so opisi okolice očigledno telepatski in jih moramo prebirati. Predpripravljene vrstice, naključno pobrane iz kalupa, motijo predvsem pri neuspelih poskusih zlorabe erogenih con. Italijanski izvirnik je v ingliš (in to britiš, čeprav smo v ZDA, heh) prenešen malo nerodno, čemur gotovo ne koristi resda stripovska raztrganost povedi, ki spričo manka ločil in velikih začetnic povzroča vsaj rahle glavobole. Vonj po slabem papirju skušajo pričarati tudi zamegljene uokvirčkane animacije, medtem ko odlična glasbena spremljava poskrbi za pravšnje misteriozno vzdušje.

Gospodinja v svoji prijetni podstrešni kamri skriva mnogo več od nabožnih podob in statuta društva klekljaric.

Jedrnati mnogolog s smislom za samoironijo (ja, Martin) drugače sreča kup znancev, vključno z neandertalskim kompanjonom Javo, večno zateženko, ehm, zaročenko Diano, policajem Travisom in dežurnim zlobcem Jinxom. Ko Martinu zagusti, namesto njega vskoči družica (nadvse pouče

Eulembergova bajturina je prava paša za oči, metanje dotičnih pa bistveno za razkritje njenih skrivnosti.
n ženski pogled na svet), kasneje pa še nesrečni naključni potepuh, medtem ko ima kultivirani pračlovek kar malo premajhno vlogo. No, tudi brez njegovih mišic dosti več kot deset ur za Operation Dorian Gray ne bomo potrebovali. Pri čemer pa je treba reči, da trenutkov zafrustrirane zataknjenosti skorajda ni. Kljub temu, da igranje poleg gornjih oštetosti malenkost zagrenijo drobne napake, na primer posamezna napačno poimenovana in narobe postavljena žgečkabilna področja ter občasne nelogičnosti, kot je krepostno zavračanje brskanja po predalih med hišno preiskavo, gre za spodoben naslov, primeren tako za izkušene kot za zelence, najsibo v avanturističnem ali misterijanskem smislu. Makaronarsko razsvetljeni bodo še posebej veseli, saj italijanska verzija košta borih 20 evrov.

Martin Mystere: Operation Dorian Gray
založnik: Artematica / GMX Media
objavljeno: Joker 145
avgust 2005

75
klasika po vseh regelcih
lepa podoba
vzdušna in zvesta stripu
priljudna ter nezatežena ...
... a vsled linearnosti utesnjujoča
precej negovorjenega teksta
pikolovstvo
neuporabljeni predmeti