IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Restricted Area
Restricted Area

Jagra pošljejo v prihodnost, da bi preprečil serijsko štancanje vsebinsko omejenih iger. Misija mu spodleti, rulja pa trpi.

Prvi Diablo, po domače Hudičevec, je akcijski frp, ki programerskim hišam po vsem svetu še zdaj rabi kot kalup, s katerim skušajo ustvariti njega oplemenitene odlitke. Tako smo bili v letih po Peklenščkovem izidu deležni številnih bolj ali manj posrečenih kopij te svetovne uspešnice, kot so Darkstone, Nox, Evil Islands, Dungeon Siege in Sacred. Našteti naslovi se kajpak odvijajo v tipičnih domišljijskih svetovih, polnih orkov, goblinov, okostnjakov in ostale fantazijske zalege. Ob tem pa je tolikanj bolj presenetljivo, da je na osebnih računalih vse do danes luč dneva uzrl en samcat ponesrečen izdelek te zvrsti s futuristično zasnovo, Harbinger imenovan. Morda je takratni mlačni odziv ostale tvrdke odvrnil od nadaljnjega razvoja tovrstnih naslovov. A kakorkoli, vrzel skuša zapolniti Restricted Area, plod neznane nemške grupe Master Creating.

Tole kovinsko lepotico je treba braniti ob vsakem pristanku v okolici sovražne baze. Kaj bi mutantje radi počeli z njo, ostaja skrivnost.

Piše se leto 2083 in modri planet se je spričo onesnaženja prelevil v peščeno kroglo. Prebivalstvo se je zgrnilo v velika mesta, ki jih na videz vodi Svetovna vlada, v resnici pa vse niti v rokah držijo korporacije, ki ruljo obvladujejo z ustrahovanjem ter podkupninami. Ena takih, Oxygenetic Labs, gre korak dlje, saj neposlušne državljane trpa v laboratorije, koder na njih opravlja raznorazne poskuse. Vlada prvič v zgodovini ne sedi križem rok, temveč udari po mizi in v imenu narodovega blagra razpiše nagrado za popolno uničenje omenjene organizacije. Tu nastopimo mi v vlogi enega od četverice najemnikov: mojstra strelskega razčefuka Johnsona, samurajske kamikaze Kendžija, psionične blondinke Victorie ali hekerke Jessice. Štorija, ki se sicer sliši zanimiva, je v resnici nadvse plitva in jo povezuje neopazna rdeča nit, ki se ti ob igranju zlahka izmuzne. Če pa ji že vztrajno slediš, naposled ugotoviš, da je brez kakršnekoli poante in da rabi le kot izgovor za genocid nad mutantsko populacijo. Še največja zanimivost pripovedi je, da se tekom igre srečamo z ostalimi liki in da skupaj z njimi opravimo eno od zadnjih misij.

V navidezni resničnosti Jessico preganjajo zaščitni programi. Okrogli so nagazne mine, stožčasti pa streljajo na nas. Njihovi uspešni napadi neposredno krajšajo čas, ki je na voljo za hekanje terminalov.

Da Restricted Area do obisti kopira idejo Hudičevca, postane jasno že po uvodni sekvenci. Dogajanje je namreč ves čas osredotočeno na futuristično mestece s par statičnimi neigralčevimi liki. Toda medtem ko so slednji v Diablu govorili kot strgani dohtarji, v Omejenem območju izbleknejo le uvodni govor, nakar se grejo tiho mašo in opravljajo samo funkcijo prodajalca orožja oziroma opreme, posojevalca denarja ali pilota. Skrajno patetično! Poleg z osnovnimi osebki se srečamo še z dvema kravatarjema, ki nas pošiljata na venomer enake kveste (ubij/reši nekoga, fentaj bazo, prinesi mi nek predmet), ki so za nameček ostudno slično sestavljeni. S pilotom se odpravimo na lokacijo, nakar najprej potamanimo vse na površju in se nato spustimo v globine vselej trinadstropnega kompleksa, kjer po množičnem pokolu izvedemo eno od prej omenjenih opravil. Eden od kravatarjev nam nudi naloge, povezane z osrednjo zgodbo, drugi pa postranske kveste, ki so namenjeni nabiranju izkušenj, cvenka in navlake. Po vsaki uspešni misiji med drugim prejmemo par točk slovesa, ki vplivajo na zahtevnost postranskih nalog in težavnost nasprotnikov. No, le-ti so kljub pomanjkanju kakršnekoli umetne pameti izredno močni in te spričo velikega števila zlahka zmeljejo v prah. Šeškanja vreden je tudi grafični pogon, ki sicer kljub masovnim uletom pošasti nikoli niti za trenutek ne zastane, a zato nudi izredno enolične teksture okolice in sovragov. Najlepše, kar uzremo, a česar se spričo pogostosti hitro naveličamo, je veliko število eksplozij.

Streljanje v eksplozivne sode ni namenjeno le očesnemu balzamu, temveč je obenem odličen način za kokanje nespametnih kanalj.

Tisto, kar Restricted Area naposled pahne v globel, je premalo uporabnih veščin in izredno enolično igranje s tremi poklici. Strelec, samuraj in psionična coprnica se namreč med seboj razlikujejo le po tem, s čim ugonabljajo kanalje. Popoln absurd je, da ima čarovnica le tri koristne napadalne uroke, bojevnik le en švohoten udarec z nogo in ostrostrelec izključno en poseben gib za zgolj eno od strelnih orožij. Zabavno in hkrati najtežje je igranje s šibko hekerko, ki lahko na posebnih terminalih skače v navidezno resničnost in tam krade denar, informacije ter energijo za svojega letečega bojnega droida. Vsaj nekaj.
Špil potemtakem na ogled postavi daleč premalo dobre in izvirne enoigralske vsebine, dolgočasen sodelovalni način, drobno ter mrtvo mesto, slab prevod nemškega izvirnika, občasne hrošče in za povrh podpovprečno zunanjost. Še najbolj navdušita težkometalska in alternativna glasba. Omejeno območje je torej res - omejeno.

Restricted Area
založnik: Master Creating / Whiptail
demo: natlačenka/tlačenka 144
objavljeno: Joker 144
julij 2005

47
vzdušna glasba
neuporabne veščine
enoličen boj neživljenjski neigralčevi liki
sčasoma začne presedati slaba lokalizacija
iz bazena štirih le en zanimiv poklic
hrošči