IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Battlefield 2

V čemer ni nič slabega, zakaj vsak od teh je nujen v taki ali drugačni, nekako samoumevni situaciji. A brez podpore bodo pol manj učinkoviti, kot bi lahko bili. Kot sanitejec igralec sipa okrog pakete prve pomoči, ki dostikrat pomenijo razliko med življenjem in smrtjo, ter oživlja padle tovariše, ki so bili kritično ranjeni (tankovska granata nekako ne pušča za sabo obstreljenih ...), zato lahko moštvu pomaga dosti bolj kot še en jurišnik. Isto velja za inženirja, ki popravlja vozila, mostove in razsute ključne objekte, kot je artiljerija, povrhu pa nastavlja mine - laufanje okrog s francozom v roki vam resda ne bo prineslo

Ako niste najbolj spreten pilot, kar bržda nekaj časa ne boste, je dobro sprejeti vlogo frčečnega trosilca in namerilca raket.
joškate bejbe (te se tradicionalno lepijo na zelene baretke), zato pa boste sovragu povzročili marsikak siv las s tem, da boste z roba odpada spravili ključen tank ali z miniranjem ozkega grla kupili svoji strani čas, da si opomore. Najmanj priljubljen razred je support, ki skrbi za to, da ima rulj dovolj streliva, a tudi on ima svoj čar. Istotako pa so te pomočniške službe tipično opremljene z več kondicije, se pravi, da lahko več časa tečejo, preden se upehajo. To je dostikrat važna postavka, pomembnejša, kot se zdi. Vsekakor igra najde skorajda idealno ravnotežje med poklici: vsak je sposoben marsikaj postoriti sam, a še zdaleč ne vsega, uspeh pa vedno zahteva sodelovanje. Ostrostrelec lahko s kake visoke pozicije terorizira pol bojišča, a ko bo zagledal tank, se bo zgolj podelal; toda če ima ob sebi bazukaša in zadaj sanitejca, so njegove možnosti preživetja ter uspeha popeterjene. In treba je posebej poudariti, da je pehota dosti močnejša od tiste v BF1942. Njega dni so lahko mesenkoti kljub panceršrekom spokali kufre, ko so uleteli kolesniki in goseničarji, in preveč se je odločalo na nivoju konzerv. Zdaj je za slednje več kot dovolj arcnij, od min prek stacionarnih bazuk do C4 in močnih izstrelkov, zlasti če priletijo v slabše oklepljen zadnji del. Odpravica, sestavljena iz dveh, treh raznolikih profilov, more s spretnim postavljanjem in koriščenjem opreme mimogrede zdemolirati nekdaj tako mogočen tank ali APC.
Prav ta timski duh je bistvo Battlefieldov, posebej dvojke. Soliranje, nesporazumevanje in drvenje na vrat na nos v najbližjo prasko pomenijo le, da delaš natanko tisto, česar ne bi smel. Ker klasični conquest ostaja edini način igranja (bi bilo vseeno lepo, če bi po okrnjenem Vietnamu kakega vrnili), se ob tem zgodi natanko tisto kot v BF 1942 in BF: V, le da še v

Desantni čolniči omogočajo hitro dospetje do cilja tudi prek velikih vodnih površin. Nekatere zastave je treba nenehno vahtati tudi glede na gladinski vpad.
večji meri: osvojiš sovražnikovo rojevalno točko, on pa tvojo. In si jih podajata kot žogico za ping pong. Korak v pravo smer je že, da se nekdo 'žrtvuje' in počaka pri drogu, ne da takoj skoči v najbližje vozilo ter oddrvi ali kar peške odsopiha sovragu v objem. Ponavadi to ne pomeni nobene točke manj, saj kanalje prejkoslej pridejo do tebe, nakar imaš še več priložnosti, da si nabereš fragov. Branjenje zastave pa itak prinaša skoraj toliko zaslug kot nje osvajanje. In ko je na eni ali drugi strani več ljudi, ki zastopijo koncept špila ter so dojeli, da conquest ni deathmatch, BF2 prestopi v naslednjo dimenzijo. Uživantski je že tedaj, ko ga rulja igra kot DM-Quake, saj solerstvu navzlic venomer prihaja do nekakšnih moštvenih situacij in poskusov. Pač človek kot čredna žival in take psihološke reči. Samo da ni zelencev, ki uletijo in začnejo streljati kolege v ekipi; ja, takih ni malo, vendar jih ponavadi strezni takojšnje opozorilo in kazen v obliki odbitka točk (pri tem lahko krepani svojemu ubijalcu s pritiskom na ustrezno tipko odpusti ali ne). Ampak ko se spopadejo klani oziroma na kakršenkoli način uigrani/spoznani streljači, BF2 postane tisto, kar so Digital Illusions nameravali: bleščeča moštvena nažigačina, v kateri v

Manko sposobnosti tega ali onega poklica do neke mere nadomestijo statične protioklepne oziroma protizračne rakete.
saj toliko kot neposredne strelske spretnosti šteje razumevanje tega, kdo naj kaj in kdaj počne. Ne da ni važno, kako se znaš premikati, kako natančen si pri trosenju svinca in kakšno znanje šofiranja poseduješ, zlasti ko govorimo o helikopterjih in letalih. Čepravje oboja malce laže krmiliti kot v Vietnamu in jih bo hitro zapopadel vsak, ki ima nekaj izkušenj iz tovrstnih simulacij, so letečneži občutljive žverce, ki zahtevajo nežno in natančno roko (če imaš dve levi šapi, a bi vseeno rad letal nakrog, je najbolje, da počakaš na pilota in zasedeš drugotni stolček izstreljevalca raket ali mitraljezca). A pomembneje je, da ima vsak v timu svojo vlogo, ki jo mora izpolnjevati, če naj napor prinese uspeh - natanko tako kot v vojski. Za to, kako so to zamisel prenesli v igro, gre avtorjem sleherni poklon.

Battlefield 2
založnik: DICE / Electronic Arts
demo: natlačenka/tlačenka 144
objavljeno: Joker 144
julij 2005

88
sveža vloga poveljnika
spodbujanje ekipnega vojaškega duha
raznolike, povečini zelo dobro zasnovane karte
ogromno taktičnih možnosti
odlično zastavljeni in uravnoteženi poklici
napredovanje in odklepanje močnejih krepel je kul hakeljc
dodelana vsem
minimalne razlike med stranmi
spet zanemarjeno puščavništvo z obupno UP
kak način več bi sedel
kvakovsko poskakovanje
grafikuljne omejitve
kup debilčkov
okvirčki:

Čvekanje ga seka