IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Blitzkrieg: Rolling Thunder
Blitzkrieg: Rolling Thunder

Aggressor se v želji, da bi posnemal slaboritneža Pattona, skorajda zadavi s cigaro.

Bah, ne da se mi več. Namreč pisati o v strateških igrah zadnjih mesecev že neštetokrat predelanih zahodnoevropskih bojiščih druge svetovne vojne. O bliskovitem potepanju po Franciji, sončenju pri Tobruku, cirkusu v Normandiji in kotalečih se konzervah z imeni mucic, ki niso za v stanovanje. Hudomušno bi lahko dejal, da se je lanski val tovrstnih naslovov začel (Burning Horizon) in se sedaj končal z dodatki za Bliskovito vojno.

Težki nemški tanki na cestah zaradi pomanjkanja olike radi uprizorijo prometni zamašek. V tem primeru na pomoč pride leteča služba cestnih redarjev.

V kolikor še niste zapopadli, po kakšnem kopitu se špila Blitzkrieg, je najbolje, da vas nemudoma odplakne cunami. Ampak če ste zadnji dve leti meditirali pri kaki od sveta odrezani sekti: gre za zgodovinsko, kvazirealistično realnočasovno strategijo, torej brez gradnje baze, kjer so 'finese', recimo izvidništvo, premišljeno napredovanje in nenehna topniška podpora, vitalnega pomena. Sicer ste kaj hitro kaput. Sledi, da sta prsta na preslednici (dejavni premor) in tipki X (daljnogled pri izvidniku) stalnica, tako da špil ni za neučakance, ki bi radi izvedli vsesplošno ugonobitev med oglasi na MTVju. Tokrat nadzorujemo svobodne in pogumne, natančneje samega slovitega generala Georga S. Pattona pri njegovi dirki od Afrike čez Sicilijo in Francijo do nemškega brloga za Renom. Jezne mačke so torej izključno naš nasprotnik in to zna na trenutke hudimano boleti. V skladu z zgodovinskimi dejstvi imamo praviloma sicer letalsko in številčno kopensko premoč, ki pa je kljub temu neznatna. Zavezniki so uničenje nemških pošasti plačevali s štirikrat večjimi izgubami, toda o množici mojih tankov, ki bi tule vestno ponazarjala dotična razmerja, večinoma ni ne duha ne sluha, z izjemo občasne povodnji nižekakovostnega železja, s katerim pa nimam česa početi. Vendar to ni nujno minus, saj nas igra tako še bolj sili, da utrjene dele obidemo, napademo z boka ali podarimo za malico težki artileriji. Je pa križ, če hočemo obdržati pri življenju svoje osrednje (core) enote, ki prehajajo med misijami in nabirajo izkušnje, saj imajo te navado, da ob srečanjih s težko SS-mehanizacijo postanejo presneto krhke. Ali če se računalo odloči prevzeti pobudo, pri čemer ga je težko ustaviti brez žrtev. Umetna pamet je glede na prvi dve inkarnaciji Blitzkriega napadalnejša in vašega napredovanja ne bo gledala mirno. Žal pa se zdi, da je večina teh protinapadov skriptanih, saj je z zračnim izvidništvom sovragove enote kaj lahko zalotiti strumno poravnane v vrsto, nakar jih pošteno naklestimo s topništvom, pri čemer ne rečejo ne bev, ne mev. Podobno je s pehotnimi skupinicami, ko jih dobi na muho ostrostrelec: soldatje tedaj zgolj pohlevno čakajo, da jih svinčenka poljubi na čelo. Napredek pa je bil napravljen pri topniških gnezdih, ki se zdaj znajo bodisi sama, bodisi v navezi s pehoto ostrostrelcev učinkovito znebiti napadalcev.

Za drugo vrsto cestnega zamaška so zaslužne moje nekdanje enote, ki so imele smolo, da so jih našle nemške granate. Redarstvo je tu na srečo še samodejno.

Misije so bolj razvejane in raznolike, kot smo bili navajeni, in običajno vključujejo množico dodatnih nalog, s katerimi si olajšamo pot do glavne tarče ali si prisvojimo kak frajerski kos železja za prihodnje pustolovščine. Enot je prav tako malček več, a žal s tem njihova bezljajoča nespamet še bolj udari na plano. Glede tega in vmesnika niso popravili ama ničesar in to se pošteno čuti, ko se trudimo ukrotiti vrsto tankov in jo spraviti v lepo črto, medtem ko nam vozilca bežijo sem in tja, se po nepotrebnem obračajo ter oddirjajo za prvim nacijem, ki ga ugledajo. Edini flajšter je sposobnost nekaterih pehotnih enot, recimo padalcev, da se skrijejo, nakar so nevidne, dokler ne odprejo ognja. Nalog je podobno število kot v BH, se pravi osemnajst v Pattonovi kampanji in osem posameznih, kjer spet povzročamo težave na vseh koncih sveta, od Nove Gvineje prek Norveške do kotla pri Demjansku in celo v španski državljanski vojni.

Tole je dokaz, da so naciji dejansko prakticirali okultne reči. Kako naj si drugače razlagam, da konzerve name jurišajo čez zamrznjeno reko?!

Za dlako nižja ocena od Burning Horizon (J132, 78) ne pomeni, da je Rolling Thunder slabši. V bistvu je tempo živahnejši in zahtevnost višja, naloge pa kvalitetneje sestavljene. Povrhu novi uradni obliž za Kotaleči se grom omogoči večigralstvo, medtem ko bo BH bržkone večno vegetiral ob neuradnem. Gre preprosto za to, da je tematika zasičena in potrebuje svežino, ki je enostaven sklop novih misij, kar Rolling Thunder v osnovi je, ne more zagotoviti. Čakam na Blitzkrieg 2.

Blitzkrieg: Rolling Thunder
založnik: Nival / CDV
objavljeno: Joker 140
marec 2005

74
vse, kar je Blitzkrieg napravilo za pojem
razvejane in raznolike naloge
vedno bolj zastarel vmesnik
zabite enote
prežvečenost