IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Alexander
Alexander

LordFebo ima raje lubeničarja kot tegale Makedonca.

Aleksander Veliki oziroma Makedonski je bil največji vojskovodja svojega časa in ima v zgodovini vojevanja častno mesto ob Hanibalu, Napoleonu ter Rommlu. Zategadelj bi si general, ki je imel sam sebe za boga, zaslužil pošteno vojaško strategijos poudarkom na taktiki. Serija Total War bi mu bila edina pravični poklon. Toda Ubisoft meni drugače. Šlepajoč se na istoimenski historični film iz kamere Oliverja Stona, katerega kratki odlomki se pokažejo sem ter tja, so Francozi izdali posplošeno realnočasovko, ki ne ve dobro, ali bi bila vojevalščina ali nabiralniško-graditeljska klasika. Na hitrico zato spominja na Age of Empires, saj se v dobri polovici misij ukvarjamo z drevosečjem, žitožetvijo, kamnoseštvom in rudokopom ter spremljajočo nedomiselno izgradnjo mesta ter vojaške sile. A ko bi le bila taka! V resnici gre za duhamoren, razvlečen in površno izdelan špil, ki je vojaški legendi zgolj v sramoto. S tehničnega vidika moti že vmesnik, saj enote pogosto ne najdejo prave poti, često pa se na ukaz za premik preprosto ne odzovejo. Slednje se zlasti dogaja pri okornih ladjah, ki bodo kljub besnemu klikotanju stale na mestu in se izpostavljale sovražnim izstrelkom. Nadalje so karte prevelike in labirintaste, zato premiki z enega konca do drugega trajajo celo večnost. Najhujša zamera pa zadeva taktičnost. Združevanje posamičnih vojakov v enote sicer je, kot tudi prgišče postrojev glede na napadalno, normalno ali obrambno držo. Prav tako je možno do neke mere ohranjati formacijo celotne vojske med premiki in lokostrelci naj bi imeli večji učinek z griča. Ampak vse to je polovičarsko izvedeno in je konec koncev domala neuporabno. Bitke so preobširne (zelo veliko tisoč opankarjev hkrati) in njih nadzor je posledično obupen. Jurišaš in upaš na najboljše, kar ne gre vkup z Makedončevimi mojstrovinami na bojnem polju ter zmagami nad številčno močnejšimi nasprotniki.

Normalen igralec nad Alexandrom obupa že v Mali Aziji.

Napredovanje dosti verno sledi zgodovinskim dogodkom, kar je zaradi ponavljanja prej cokla kot plus. Pohod pričnemo v rodni Makedoniji z združenjem grških mest in plemen, sledi iskanje bajeslovnega Ahilovega oklepa in zmaga pri reki Granik nad starim grškim sovražnikom, Perzijci, nato presek gordijskega vozla v Frigiji, obleganje mesta Tir, osvojitev Egipta, pohod skozi Perzijo vse do Hidaspa na meji z Indijo, nato obrat nazaj in skozi Gedrozijsko puščavo prek kraja Suze v Babilon, kjer je domnevno zaradi mrzlice veliki vojskovodja svoj prerani konec storil (vedež najdete v članku Velike bitke na naši stranki). Ker je Aleksander novačil lokalne vojake, je izbira enot temu primerno pestra in sega od grških hoplitov, opremljenih z dolgimi sulicami, prek kamelarjev do indijskih bojnih slonov. Žal kake prave vrednosti ta količina nima, kot tudi ne heroji (Alexander, Ptolomej, Antigon ...) in nabiranje izkušenj. Vse to se namreč razvodeni v vsesplošni razpotegnjenosti, dolgočasju, neizvirnosti, že-videnosti.

Formacije so vključene, a Aleksandrovega izuma, falange, špil z besedo sploh ne omeni.

Alexander
založnik: GSC / Ubisoft
demo: natlačenka/tlačenka 136
objavljeno: Joker 137
december 2004

50