Slavni Črvi v srži niso nič drugega kot risankast podaljšek zgodnjih ra­ču­nalniških 'topniških' igric, kjer si se besno obstreljeval v pogledu od strani. Tank Wars, Scorched Earth in slične arheološke zadeve so to bile. Vmes so že sami Wormi postali ancientni, saj letos praznujejo enaindvajsetletnico; več o njihovi zgodovini beri v članku o njihovih avtorjih Team17 v Jokerju 206, id 8048 na stranki. V vsem tem času so se še najbolj spremenili, ko so presko­čili v tri razsežnosti, a celo tedaj so bile spremembe videzne. Ravno tako je bilo treba voditi smešne črvaste junakce in natančno meriti s hecnimi orožji, podvrženimi vplivu gravitacije, vetra in lastne nepreciznosti. Ta večni koncept se kar naprej vrača, tokrat v Weapons of Mass Destruction.

Najlepše je sesti v tank, odskakljati in se odpeljati do sovražnega črva, ki je zaradi potezne narave igre lepo pri miru, ter mu z mogočno granato spiti vso energijo.

Beeee! Beeee! Buuumeee! 
Skladno s tradicijo v stranskem risu nadzoruješ ekipo kolobarnikov, ki mora z nažiganjem, garbanjem in preudarnim plazenjem poraziti nasprotno moštvo ali več njih. Ig­ranje poteka v izmenah in umirjeno, saj imaš tipično pol minute za premislek, gibanje in rabo orožja. Stopnje, na katerih potekajo boji, so razgibane, polne previsov, kotanj in vrzeli. Plus uničljive so, tako da se pod eksplozijami in orodji sproti preoblikujejo. Stari igralci se bodo počutili kot doma, saj je občutek sličen proslavljenim epizodam, kot sta Armageddon in World Party. 
Novincem v seriji, sploh mlajšim in akcije vajenim, se bodo zdeli mehkužni črviči, ki se spakujejo in se počaaasi plaaazijo naokrog, bržda čudaški in neučinkoviti. A ravno v tem je poanta. Deževniki so neprimerni za junake videoiger, toda le, če si nevešč igranja. Ko zadevo nadrkaš, pa zastor pade in razkrije se kompleksen špil. V to moraš vložiti zvrhano mero osredotočenosti, preučevanja in urjenja, kajti ob spremenljivem vetru vreči bombo tik ob sovražnega črva je največkrat stvar mojstrovanja. Isto velja za prečkanje prepadov z rabo oprijemalne vrvi, s katero se je treba zapored hakljati za strop, rabo uzija, katerega merek imaš le pred nosom … Občasne kaprice se trudi nevtralizirati tradicionalno prešerno vzdušje. Še vedno si deležen smešnih besedoigernih imen črvov, visokofrekvenčnih glasov, ki se med drugim pridušajo v škotskem narečju, in kul poslovilnih izjav, preden se spremenijo v tematsko obarvan nagrobnik. Ter seveda blejajočih ovac, katerih otožni glas napoveduje uničujočo eksplozijo. 

Okolica je v novem grafičnem pogonu postala presenetljivo lepa. Seveda komaj čakaš, da gizdalinski prsobrani angleške utrdbe razpadejo pod bombnimi udari!

Call of Worm Duty
Temeljni gradniki klasičnih Wormov so potemtakem nedotaknjeni, naj gre za samotarsko ali večigralsko plat. Prva sploh ni zanemarljiva in obsega tako urjenje kot ločene izzivalne nivoje in zgodbovno neobogateno kampanjo. Le-to tvorijo malce nelinearno nanizane, vse težje stopnje s točno določenim naborom lažjih in zahtevnejših ciljev. Denimo uniči vse računalniške nasprotnike z najbolj osnovnim orožjem. No, zaradi vnovič čudaškega računalnikovega obnašanja, ki zna v enem trenutku razturiti tebe in v naslednjem sebe, je puščavniška komponenta bolj ali manj trening za tisto pravo – multiplayer. Dotični je omogočen tako za enim pecejem oziroma konzolo, kjer si je moč podajati edini kontrolnik, kot prek spleta v nerangirani in rangirani varianti. Slednja žal nima lig, te pa iskalnik povezuje z vsaj približno enako dobrimi. Občinstvo ni majhno, saj se je WMD v skupnosti brž prijel.
Ne tjavdan, kajti Team17 je franšizo odločno zvlekel v sedanjost. Pred leti je bilo počasno, zložno črvičenje s polurnimi partijami poželjivo, globoko vkopavanje in ograjevanje z železnimi tramovi pa nekaj običajnega. V tehle Črvetinah je takega zavlačevanja manj, saj nastopijo vozila. Tanki z granatami luknjajo okolico kot za stavo, helikopterji mitraljirajo izpod neba in bojni roboti … hja, kaj neki bi znali uganjati bojni roboti? :) Nadzor ni zakompliciran, toda vseeno moraš biti spreten in hiter. Če so taka ubojita sredstva prisotna, se črvi takoj zapodijo za njimi, kar prispeva dodatne miselne plasti, obračune pa pohitri. Prav tako se je moč skrivati po zgradbah. Tretji fini sveži element je kovanje lastnih orožij iz surovin, ki jih najdeš na bojišču ali jih pridobiš iz razdrtja olastninjenih krepelc. Ker lahko to počneš v nasprotnikovi izmeni, si končno zaposlen tudi tedaj.

Streljal bi lahko sicer čez tole drevo, ampak zakaj bi, če imam ubojito vozilo? Če me začno preveč obsipavati, pa jo podurham desno v hangar, ki ponudi zavetje.

Črvine v času
Dasiravno velja igri očitati manko splošne izvirnosti, je zabavnost spričo previdno doziranih novosti na višku. Obilnost paketa pa tudi, kajti poleg ostalega je prisoten še urejevalnik nivojev. Trideset evrov se sliši dosti, vendar je WMD vse prej kot mehkužna zmikljivost, ki se je hitro naveličaš. Škoda le, da izmene daljša zavlačevanje, ki kvari tempo, in da ni več hilarioznih vmesnih filmčkov, ki so krasili prvenec. Ne, niti ta element Črvov ni preživet!