IGROVJE
stranka » igrovje » pc » PewDiePie: Legend of the Brofist
PewDiePie: Legend of the Brofist

Je to Super PewDiePie ali PewDiePie the Kidd? Oziroma Sneti, ki ne more verjeti, da je naletel na izdelek s Pewdsom, ki mu je všeč?

Internetnega čudaka PewDiePieja nimam rad. Ta švedski komentator iger na YouTubu s pravim imenom Felix Kjellberg mi je z bolanimi forami, tlačenjem svinčnikov v nos in prdenjem bolj tragičen kot smešen. Da mi Pewdster ni faca, pa ne pomeni, da ga ne cenim kot ustvarjalca in poslovneža. Tip je postal najbolj gledana osebnost na YouTubu, njegove let's play videe spremlja 40 milijonov naročni­kov, dočim ima njegov kanal enajst milijard og­ledov. Klovns­ki modrookež je ustvaril cel svet v malem, ki ga vsakodnevno obiskuje armada oboževalcev, brat­cev ali 'brojev'. Ob takih cifrah ni presenetljivo, da se je uradna igra v mobil­ni inačici kljub plačljivosti zavihtela na vrh an­droidne in iOSove lestvice. Ter da ji ne gre slabo niti na Steamu. Ampak veš, kaj? Špilček ni slab in je daleč od freemium dreka 'Legend of the Bullshit', ki ga je marsikdo pričakoval.

Samo, da ni brofisting
Zgodbičica pove, da Pewds uploada nov video, ki je deležen nič ogledov. Tedaj ugotovi, da so mu vse bratce ugrabili zobati sodi iz globokega vesolja. Ja, sodi. Ker so navznoter prazni in nimajo srca. Oh! Tako žlehtni so, da se hočejo dokopati do Pewdsterjeve supermoči, brofista. Vodi pa jih zajetna šefovska sodetina, načrto­va­na za posrk neznanske količine brojev.
Spikslani Nordijec gre tako na lov za okrutnimi bačvami. Vmes se priduša v tekstu in govoru, ob če­mer mu uspe ostati humoren, ne da bi se pačil in zbijal neumne šale. Namesto tega heheta vredno debatira z drugimi YT-osebnostmi, ki jih sreča in reši. Na primer s svojo babo CutiePieMarzio, letsplayerjem Markiplierjem in Ci­nnamon­Toast­Kenom, tipčkom, ki ima med ig­ra­­njem na čefari medvedjo kapo. Ne ženi si k sr­cu, če jih ne poznaš, verjetno si zato še pri sebi. Kar bržda ne boš več, ko boš videl, kako se Pew ob polni luni zaplete v homoerotično romanco in napo­di obo­že­val­ko Jennifer v obliki našminkane skale.

Legenda o bratski pesti je staroverska ploščadna arkada s Pewdsom. Skakanje je docela osnovno, brez dvojnega odriva in sličnih modernosti.

Naj nekdo pokliče AVGNja
Čeprav Pewds na Tubi ne fura retromanijaštva in se osredotoča na sodobne igre, je Brofist tak, kot bi ušel iz leta 1990. Gre za od strani gledano poskakovalno akcijado v 16-bitni pikslasti grafiki, ki nadvse upošte­va stare igralne zapovedi. Stopnje so v nadsvetu pretežno linearno nanizane v obliki postojank po zgledu Super Mario Bros 3. Ko ponikneš v enega od njih, ugotoviš, da nimaš orožja, temveč se sovragov znebiš tako, da jim vodoinšta­laters­ko skačeš po glavah. Energija ob trkih z njimi in okoljskimi nevarnostmi pojema in sceloma izgine, če padeš v kak prepad. Nato se preseliš bodisi na začetek, bodisi k nazadnje obiskani nadzorni zastavi na polovici ali tretjini nivoja. Ob pisano pik­čas­ti zunanjosti in paralaksnem (večni­vojs­kem) pomikanju ozadja se počutiš, kot bi vklopil amigo ali SNES. Občasno celo kot na NESu.
Časoplovna težavnost, v kateri vibrira Mega Man, je temu primerna. Že najnižja zna sodobne igralce spraviti ob živce, dočim se ostale sploh ne hecajo. Ne le, da je vse več brezdanjih globeli in laserskih kanonov, ki jim ne moreš nič. Sovražnikov kar mrgoli, naj bodo to zlobni sodi v več oblikah, od dinamitne prek strelske do strupene, pobesneli mamuti, okostnjaki, ki te ciljajo s stegnenicami (Ghosts n' Goblins!) in podobna risankasta zalega. Če jih hočeš pretvoriti v kovance in srčke, jim moraš pristajati sredi betic ali hrbtov, kar ni tako lahko. Še dobro, da za nabrani cekin krepiš Pewja in ostale igralne like (poleg naštetih še Jacksepticeye, Cryaotic in raca). Na ta način nabildaš življenjsko energijo in odpreš posebne moči, kot sta upočasnjevanje časa in oblak megaprdca. Ker so določene lastne nekaterim karakterjem, ima njihovo menjavanje nekaj smisla. Žal pa se osebe drugače obnašajo precej slično in ne izkoristijo privzetih danosti, kot je Jackov strelski uč.

Levo mobilniški samorogi, ki jih pozna tvoja hči, desno sprožitev rakovice, ki v slo-moju prinese dodatne srčke. Vmes te slika leteč fotoaparat.

Kot twerkanje v roza ženskih gatah
Špil na dolgi rok resda ne ostane udaren, saj je za kaj takega preveč osnoven. A privlačnost ohrani presenetljivo dolgo zaradi živosti, trdnih temeljev in številnih pristopov. Na nekaterih nivojih moraš z ogibanjem nevarnostim preživeti zadosti časa, drugod si na strehi drvečega avta in čaka te shootemupsko rešetanje. Tudi tematsko je razpon širok, saj greš od rudnikov do ledenih planjav in vesolja, vmes pa ugonabljaš simpatične šefe. Mnogih situacij se ne moreš napiflati, saj sovragi prihajajo naključno. 
Čeprav je moč igro v osnovni obliki dati skozi v dveh, treh uricah, je čar v tem, da odkleneš vse like ter veščine in najdeš sleherno skrivnost v obliki našitkov. Nabirka tajn zahteva veliko spretnosti, saj je treba v idealnem trenutku odskakovati s capinov. Tu sta tudi arena za zbiranje točk in prgišče naknadno dostopnih nivojev. In marsikod te pričakajo klišeji ter reference iz sveta iger in YouTuba, ko te preganjajo slenderski dolgini in odkleneš dosežek za 301 ubitega falota (števec na Tubi se je nekdaj zataknil ob tej cifri ogledov). Povrhu je glede na mobilno verzijo vdelano sodelovanje dveh, kar olajša igranje. Lušten retroizdelčič za digitalno potrošenih 8 evrov - in to rečem jaz, ki v PewDiePie rad poudarim osrednjo besedico!

PewDiePie: Legend of the Brofist
založnik: Outerminds
objavljeno: Joker 270
januar 2016

72
spodobno starošolsko poskakovanje
raznolikost pristopov
uraden pew­die­­piejevski humor, ki ne zapade v skrajnosti
preenostavna, da bi sekala na dolgi rok
pretirano slični igralni liki