IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Anno 2205
Anno 2205

Aggressor najde luštno strategijo za tiste z motnjo pozornosti. Vendarle kmalu pozabi, kaj je počel.

V času hudournika informacij in spletnih videov z mucki so motnje zbranosti postale običajna poklicna deformacija. Razvijalci iger se v želji zadržati posameznikovo pozornost zatekajo k bolj togemu dizajnu, ki igralca drži za roko, da ne bi na poti do cilja kam zataval. Denimo na stranišče. Še navidez peskovniški naslovi, kot so Far Cryji in Assassin's Creedi, te z množico kvestov krčevito vlečejo dalje. Strateške igre z grajenjem mestec so bile tradicionalno ena večjih utrdb svobodnjaškega igranja, saj si v serijah SimCity, Settlers, Anno in drugih lahko po mili volji širil zaselek v metropolo, ne da bi ti nad glavo stalno motovilili neki smerokazi. A tudi ta žanr se spreminja in realnočasovka Anno 2205, zadnja v proslavljenem nizu nemških zgodovinskih gradilk, je močan opomnik tega. Ni zanič, toda veterani serije se morajo zavedati, da to ni tiste sorte Anno, kakršnega so nekoč vzljubili.

Bleščeči nebotičniki, obkroženi s tovarnami – 2205 je že na pogled prepoznaven futuristični Anno. Levo spodaj je kazalo razpoložljivosti dobrin, ki jih velja imeti v pozitivnem, da prebivalci ne kuhajo mule.

Krasna čista Zemlja
Čeprav sta grajenje mesta in ohranjanje ekonomskega ravnotežja kot v predhodnikih še vedno glavna temelja, je Anno 2205 bolj osredotočena izkušnja. To najprej sprevidiš ob dejstvu, da na­či­na z naključno ustvarjenimi ozemlji ni več. Igraš lahko zgolj kampanjo s pripovedjo, ki ima spisek stalnih prizorišč. Po koncu jo je sicer moč nadaljevati in zidati praktično v nedogled, a potreba po vsakokratnem izpolnjevanju kvestov gradbenikom po duši ne bo dišala. Skozi dva ducata nalog te špil vodi od postavljanja prve hišice na trati prek kolonizacije polarnih severnih predelov do poleta na Luno. Pokukaš torej v zmerno-zeleno, zimsko in vesoljsko okolico, dočim sta v DLCjih na voljo še tundra in Zemljina orbita. Sleherna od glavnih ima po tri velike karte z zaplatami kopnega, kjer se nastaniš, dočim se pod morsko gladino v nasprotju s predhodnikom tokrat ne potopiš.
Naslovu primerno se piše 23. stoletje in nisi več na vodah Benečije, kot tudi ne na pragu podnebne katastrofe iz Anna 2070. Štorija v bistvu sploh ne pove, kaj se je od tedaj po svetu dogajalo; omeni zgolj nekaj gospodarskih kriz, ki so spodsekale dotedanje poskuse naseljevanja Meseca, zato se nanj vračamo šele sedaj. Očitno je globalno segrevanje stvar preteklosti, takisto ideološke in politične delitve, kajti s takš­ni­mi rečmi se 2205 ne ukvarja več. Igraš mlado povzpetniško korporacijo (ker le-te pač v futuri nadzorujejo svet), s katero se je treba prebiti na rodovitne dele sveta in z njihovim izkoriščanjem plezati po spisku tis­tih, ki kaj veljajo. Samosvojih igralnih frakcij, ki bi omogočale različne pristope k problemom, ni. Kot tudi ne moralno sivih postranskih nalog, ki si jih srečal v 2070. Edino zlo, ki te tu lahko zadane, je bankrot, in v tem primeru je igre pač konec. Za poživitev nam meša štrene še neka odpadniška skupina Lunarnih teroristov, ki jih moraš za cilj pripovednega dela pretepsti z raketami. A ti so videti, kot bi jih na silo našvasali na špil.

Četudi skrajna teroristična frakcija, s katero imaš opravka v boju, prihaja z Meseca, imajo radi pomorsko vojskovanje. Zanašajo se na številčnost, ne na brihtnost.

Županovanje light
Načrtovanje mest v seriji Anno je vselej slonelo na dveh poglavitnih dejavnikih: transportu dobrin in dosegu vpliva pomembnih stavb, na primer policijske postaje. Metropole si moral pedantno zastaviti tako, da se je čimveč polmerov važnih ustanov na zemljevidu prekrivalo. Zaradi tega so bili prebivalci strašno zadovoljni, načitani in omikani. Posledično so ti v davčno blagajno vrgli dodatne cekine in nakrampali še več surovin, s katerimi si gradil naprej, in tako dalje v neskončnost. Oziroma dokler ni konglomerat naselbin tako nabreknil, da je začel špil štekati.

Anno 2205 naštete zapovedi v osnovi ohrani, vendar jih v mnogočem močno poenostavi. Najbolj transport, ki se odvija skorajda hipno in nevidno, četudi čas še vedno teče realno z nastavljivo hitrostjo. Po prometnicah sicer spremljaš nezadržen tok tovornjakov in transportnih ladij, ampak to je zgolj ponazoritev. Spremembe v režimu dajo hitre rezultate in nikakor si ni treba kot v Settlerjih gristi nohtov ob iskanju nosača, ki je nekje pozabil tri opeke, zaradi česar je gradnja obstala. Isto velja za trgovanje med različnimi deli sveta, torej kartami, kar moraš slejkoprej urediti, ker so nekatere dobrine dosegljive samo na severu ali Luni. Dodaten detajl je, da ti konvojev sedaj ne morejo prestreči, saj se tepeš zgolj s teroristi na ločenih križnih žariščih, o katerih več pozneje. To bo veterane precej vznejevoljilo, saj sta pretanjena organizacija in varovanje trgovine poprej ločila Annove maherje od luzerjev. Tudi stav­be znajo vplivnost po novem prosto razširiti po cestah in ti ni več treba motriti radijev. 
Izjema sta polarno in lunarno območje, ki imata samosvoje zakonitosti. Na prvem je moč prebivalce nastaniti zgolj v bližini tovarn, ki dajejo zadosti toplote, ker je s pomrznjenimi prsti težko garati. Mesec po drugi strani nenehno bombardirajo meteoriti, zaradi česar moraš nad kolonijo postavljati energets­ke ščite, da ti je ne naluknjajo. Tovrstne kaprice dajo zidanju prepotrebno raznolikost, ki vsaj za silo nadomesti manko različnih frakcij. Pobentil pa bom nad tem, da je prehajanje med kartami počasno, saj mora igra sleherno naložiti. To je zelo neprijetno, če ti grozi bankrot in moraš urno optimizirati proizvodnjo na drugem koncu sveta.

Podoba vsebuje obilico detajlov. Velikokrat bližaš pogled, da od blizu vidiš svedre v rudnikih, kamione na cestah in žerjave, ki gradijo orbitalno dvigalo.

Lunarni vodni tolovaji
Na drugih ozemljih so nastanjene konkurenčne korporacije, ki znajo postaviti visoko ceno, če se hočeš vštuliti tja, toda razen kazanja oslov nikdar niso odkrito sovražne. Nasprotno - ponujajo ti stranske kveste, s katerimi si je moč prislužiti, kar ti manjka. Se pa začno te nalogice hitro ponavljati, saj običaj­no zahtevajo kurirčkanje s surovinami ali kakšno obskurno raziskovanje. Hkrati so ti kvesti glavna interakcija z ostalimi bitjeci, kajti globlja diplomacija iz predhodnikov se je takisto poslovila. Imaš še bazar in to je to. Od ekonomskih tekmecev na glavo nikoli ne fašeš dobrega starega bombardiranja, kajti to je sedaj naloga teroristov, s katerimi se spoprimeš na čisto ločenih kartah - kriznih žariščih.

Brez izjeme gre za pomorsko vojskovanje, kajti pešakov v 2205 ne poznajo, pa letal tudi ne, ker lahko z njimi dol padeš. Na razpolago imaš floto z do osmimi barkačami štirih tipov: poveljniško bojno ladjo, hitre patruljne čolne, oklepljene fregate in daljnostrelna artilerijska plovila. Nasproti ti stoji za ves zemljevid sovragov, vštevši podmornice in precej zahojene pristaniške utrdbe. Ti jih moraš postopno očistiti, kot bi naokoli vodil frpjsko druščino. Če ti ladje poškodujejo ali naletiš na posebno neugodne nasprotnike, kaže uporabiti vrsto veščin, kot so energijski ščiti, popravljanje ali jedrski napad. Uspešnost je v glavnem odvisna od tega, kako dobro žongliraš s temi posebnimi prijemi, in pazljivosti, da na čelo postaviš najtrše ladje. A prevelike umetnosti iz taktike ne kaže delati, ker je umetna pamet na obeh straneh precej tumpasta in se nikdar ne počutiš kot Nelson. Če ti plovilo pošljejo na dno, je izgubljeno do naslednje krizne naloge, vmes pa jih je moč z izkušnjami nadgrajevati.
V končni fazi bojni uspeh nima bistvenega vpliva na naše ekonomske številke. Z izjemo peščice bitk, ki so vezane na osrednji kvest, namreč končanje kriz s topovskim ognjem ni obvezno. Kljub temu pa se jih je koristno udeleževati. Prvič za oddih od buljenja v hiške in drugič zato, ker za izplen med drugim prejmeš redke surovine, ki jih moraš drugače pridobiti skozi postranske kveste ali na tržnici.

Naselbine v polarnem pasu in na Luni so bolj postojanke kot velemesta, saj je gradnja zahtevnejša in prebivalcev manj. Zato jih v glavnem zidaš zaradi surovin.

Lahkotni Anno
Zadnji v vrsti Annov je torej poenostavljena ekonomska in zidarska igra, primerna za novince in tiste, ki nimajo na voljo prostega meseca, da bi ga vložili v postavljanje zapleteno organiziranega megalopolisa. V tem pogledu ni slab. Vmesnik je prijazen in pogled na sezname potrebnih surovin je zve­či­ne hiter, zato je igranje tekoče. Predvsem pa 2205 uspe v elementu, važnem za graditeljske naslove: v podobi. Brezveze je zidati naselbino, ki je grda kot smrt, in tega problema 2205 nima, saj so futuristič­ni nebotičniki imenitni. Ozemlja obilujejo z grafič­ni­mi detajli, kot so trume tjulnjev na polarnih obalah ali globok rudnik v lunini skorji za kopanje ledu. Pridih prihodnosti je lušten, saj hočejo ljudje namesto staromodnih dobrin od tebe oblačljivo elektroniko in terapije za popravljanje genetskih napak. Najbolj čislana bajta na Luni je delavnica za popravljanje lukenj v zidovih, da ne puščajo zraka. Hecna lahkotna znanstvena fantastika.
Po drugi plati se bo veteran serije bržkone mrščil, kajti tale igra odreže veliko tistega, v čemer je on najbolj užival. Toda to še ni glavni razlog za nižjo oceno, četudi bi lahko debatirali, če si špil sploh zasluži naslov Anno. Glavni objektivni očitek je odsotnost za žanr pomembnih elementov, čeprav Ubisoft igro prodaja za polno ceno! Anno 2205 namreč nima ne svobodnjaškega modusa, ne večigralstva. Ob povezavi na linijo lahko tam kvečjemu barantaš za surovine in zanje celo v sprevrženem sistemu založniku plačuješ pravi denar (?!). Ko to primerjaš s predhodnikom, ki ima vse sorte večigralstva in še kaj, 2205 za polno ceno diši po nategu. Mar bi ga pošteno oglaševali in tržili kot 'Anno light', pa bi imeli zelo spodoben preprostejši naslovčič. Ampak Ubisoft mora goniti svojo. Tudi z vezavo na Uplay. Očitno želijo, da bi ga uporabljali še v letu 2205.

Ko naseliš Mesec, cene skokovito narastejo, saj že majhna hiška košta toliko kot največji Zemljin nebotičnik. Na ta način igra pozneje elegantno dvigne zahtevnost.

Anno 2205
založnik: Blue Byte / Ubisoft
objavljeno: Joker 270
januar 2016

69
tekoča, hitra, preprosta igra
prelesten videz
arkadni spopadi za oddih
brez večigralstva in peskov­niš­­­kega načina
odrezani gradniki, kot sta diplomacija in transport

sorodni članki