IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Transformers: Devastation
Transformers: Devastation

Sneti je miren, saj ve, da mu bosta iz težav pomagala hrumeči kamion in nabriti opekač.

Legendarni Spreminjevalci so zadnja leta razvpiti vsled hollywoodske filmske franšize pod re­žisers­ko taktirko Michaela Baya, ki podira rekorde v spektakularnosti, zaslužkarstvu in debilnosti. Vendar zagoreli doktor uničenja s fetišem na helikopterje ni ne prvi, ne zadnji skrbnik ameriško-japonske franšize. Navsezadnje preklanje dobrih Autobotov in zlobnih Decepticonov z daljnega planeta Cybertron obsega tako igrače (v trgovine so jih prvič poslali davnega leta 1984) kot stripe, risanke, kinoizdelke in, jasno, videoigre.
Teh je nastalo že več ducatov in vkup so jih dajali naj­raz­ličnejši avtorji, ki so prispevali kup vizij. A s prilivom resnih novcev so se dela lotevali vse slovitejši izdelovalci. Hiša Melbourne je pred enajstimi leti poskrbela za Transformerje za PS2, ki jih še zmerom čisla marsikdo. High Moon Studios so za prejšnjo generacijo konzol naredili fini dvojec War for Cybertron / Fall of Cybertron. Zdaj pa so se na seznam vpisali proslavljeni PlatinumGames, trenutno najsijajnejši japonski ustvarjalci akcijskih špilov, ki imajo v zakladnici dragocenosti, kot so Bayonetta, Vanquish, Wonderful 101 in Metal Gear Rising: Revengeance. Če kdo zna klamfati visokooktanske tretjeosebne destrukcije, so to oni, in čez Devastation so se podpisali z velikimi, mastnimi črkami.

Mnogokrat si rečem, da se današnja mladež ne zaveda, kakšnih dobrot je deležna v igrah. Devastation ni le kakovosten špil, marveč je poln odličnih risankastih sekvenc.

Kombinatorija iz vsemirja
Veličastno imenovani špil se umešča pred novo sago Combiner Wars, ki je prvi del novega, enotnega kanona Prime Wars. Ta bo v naslednjih letih povezala vse dele transformerskega univerzuma, štarta pa ga ravno Opustošenje. Njegov ret­rovidez ni naključje, saj se nove figuri­ce iz linije Combiner slogovno navezujejo na staro is­to­imensko serijo. Značilnost slednje je bila, da je bilo moč posamične igračke sestaviti v enega orjaškega robota, za katerega bi mulčad ubijala, če bi se ji po varžetih valjalo kaj več od ubogih frač. Tudi zaradi vra­ča­nja h koreninam je v Devastationu na razpolago nekoliko manj samodejev, kot smo vajeni. Petero jih je: Optimus Prime, Bumblebee, Wheeljack, Sideswipe in Grimlock kot edini Dinobot. Slabih robotov, kot sta Megatron in Soundwave, ni mogoče nadzorovati, kar je razoča­ra­nje za ljubitelje temne strani.

Devastator je orenk šef, ki pa se mogoče za spoznanje preveč ponavlja. Ostalo glavarstvo ni tako orjaško, je pa bojnih situacij z njimi dosti in so raznovrstne.

So pa črnjavci prisotni v zgodbi, ki te nemudoma potis­ne v sredino dogajanja, ko zemeljsko velemesto napadejo kovinske lovke. Ni si težko misliti, kdo tiči za nadlego, in fabula ne bo pobirala literarnih nagrad. A lepo je sli­šati, da so robotom glasove posodili izvirni govorci iz risanke, in štorija dobro postreže zaljubljencu v starejše oziroma igračkaste robote. (Fani Bayevega pogleda na snov znabiti ne bodo navdušeni.) Megatron z značilno gospodovalno zadirčnostjo snuje diabolične plane, ki krivenčijo dobro zapuščino Cybertrona, pri zaroti sodelujejo Constructiconi, medtem ko se za zastorom vr­tin­či­jo sence nečesa še bolj zloveščega.
Ja, to so tisti pravi, izvirni, deški Transformerji, kjer pravica tepe krivico, kot zapoveduje vsemirski zakon, kjer samurajski Optimus vlada s kamionsko katano in rešuje planet, ki ga je sam spravil v nevarnost. Občutek je zadet kot žebljica na glavico - pa ne le v pristno staroverskih vmesnih animacijah z osemdesetim primerno barvno paleto, maveč med samo akcijo, za katero se zdi, da je ušla s teve zaslona. Le da si za opustošenje odgovoren z lastnimi rokami.

Daleč od tega, da bi se vojskoval le eden na enega in proti ponavljajočim se, enoličnim sovražnikom. Ti lepo posežejo v bogato zakladnico transformerskih igračk.

Orožja in avtomobili
Platinasti raztur je drugačne baže kot v War for Cybertron, ki si je za matrico vzel Gears of War. Gre za me­ša­nico tepeža, streljanja in vožnje, pri čemer si levji delež pozornosti odreže prvi gradnik. Rešetanje, ki ga izvajaš v približanem pogledu skozi muho, je bolj dodatek oziroma pomoč, ko se je treba znebiti česa letečega ali na daljavo pobrati še zadnji del energije. Šoferstvo pa pride do izraza na daljših poteh po mestu, ki je deloma odprto. To pomeni, da ne moreš kadarkoli kamorkoli, niti nimaš na razpolago kupa misij kot v Grand Theft Autu. V danem trenutku ti je dostopen nek predel metropole, po katerem lahko peš ali vozé iščeš označeni cilj misije oziroma skrivnosti. Mednje spadajo tako očitne, v zraku viseče šatulje kot bleščeče točke na tleh in stikala za drobne uganke, kjer je treba v določe­nem času uničiti zadosti ciljev, da se pojavi skrita skrinja. V njej najdeš dobrote, kot so cekin in orož­­ja, kar v bazi med nalogami uporabiš za nakupe dodatnih krepelc in kovanje boljših ubojitih sredstev. Tako si omisliš ognjevito macolo, ki je počasnejša, a močnejša od sekire, svedraste rokavice ali bazuko, ki zamrzuje. Vsak od petih likov ima štiri prostore za opremo in zna skakati, kar je uporabno za prečkanje nižjih zgradb in premagovanje občasnih ploščadnih izzivov. Ti terjajo nekaj skakalne veščine, a niso preveč zafrknjeni. 

Vozila plodno sodelujejo v bojih, kjer se roboti vanje pretvarjajo kar med udarjanjem. A takisto rabijo kratkim samostojnim dirkaškim odsekom. Škoda za turobno okolico.

A dokajšnja raznolikost bojnih pristopov ne pride toliko od robe, ki jo vlačiš s sabo, kot iz lastnosti samih robotejev. Peterica, ki jo imaš na izbiro, je raznovrstna po veščinah, ki obsegajo manjšo in več­jo specialko, za kateri je treba nabirati energijo. Optimus hrustovsko udriha, Bumblebee hitrostno dreza in je sposoben zdrsniti za sovražnika ter nadaljevati kombinacijo udarcev, Grimlock se sp­re­meni v t-rexa, ki grize. Podobno ti Megatron in Star­scream v spopadu pokažeta tankovsko in letalsko obliko. Šajtrge sodelujejo tudi v kratkih krož­nih dirkah, kjer je treba voziti skozi pospe­še­val­ne kroge in se ogibati žarkom. A transformacija v vozilo je hkrati enakopraven del boja, saj se je moč ob pokazatelju na ekranu spremeniti vanj in se zaleteti v barabina, nakar se 'bot brezšivno pre­tvori nazaj v človekolikega in dalje mlati po tolovaju. Prav tako je štirikolesnik uporaben za hitro povečanje razdalje med tabo in nasprotniki. A če ti gre za nohte, je za rešitev bolje uporabiti izmikanje. Če ga izvedeš v natanko pravem trenutku, se dogajanje upočasni in imaš priložnost za prizadejanje ekstra poškodb.

Pretepanje ni najgloblje v žanru, vendar je prilično kakovostno. V zadnjetrenutnem izmikanju z upočasnitvijo in tvorjenju kratkih kombinacij je neka primalna energija.

Železni podplati namesto visokih štiklov
Poznavalci Platinumove najbolj znane igre, Bayonette, so ob tem zastrigli z ušesi, in res je Devastation nekakšna lahkotna inačica te sekljačine. Mlatenje ni tako tehnično zahtevno, si pa igri poleg zaviranja časa delita zaljubljenost v številne vrste sovražnikov, ki terjajo last­ne pristope. Nekaterim je treba najprej odstraniti ščite, drugi letajo naokoli ali te snajpajo z oddaljenih stolpnic, tretji hočejo, da najdeš vrzeli v njihovih napadalnih zaporedjih. Prav tako hitro naletiš na še en Platinumov zaščitni znak: velike glavarje. Ne mine deset minut, že se znajdeš pred razhudenim Devastatorjem, kot nebotičnik visokim robotom, ki je v skladu s tradicijo serije Combiner narejen iz več drugih železnjakov. Sitnoba, ki ji segaš do gležnjev, te taca, strelja in grabi, ti pa se izogibaš, garbaš in ji skušaš priti do občutljive betice.
Ravno šefi razkrijejo večplastno težavnost, ki sega od otroške prek dokaj normalne do take za mojstre. Želel bi se še kakšne vmes, predvsem ob kar grobem pre­sko­ku z normalne na visoko. A dejstvo je, da slednja ne terja samo več natančnosti in pazljivosti, marveč obilnejše ukvarjanje s fuzijo orožij, opremljanjem dodatkov in iskanjem skritosti, da imaš v bitkah čim ugodnejše pogoje. Kar je na osnovni težavnosti okrasek, se na višji izkaže za del strategije. Ob tem moraš biti priprav­ljen na več preciznega izmikanja in sovraž­ne­ga blokiranja oziroma zvijač, saj se vzorci nekoliko spremenijo.

Občudovanja vredno je, kako so Platinarji v boj vpletli spreminjanje v vozila. Ko nasprotnega robota zadosti namlatiš, se lahko pretvoriš in se vanj štirikolesno zatreskaš.

Ob polni robotski luni
Škoda, da je mesto tako škatlasto in enolično, udejstvovanje pa, odštevši nekaj raziskovanja omejenih področij, linearno. In jasno je, da Devastation ne poseduje take vojskovalne globine kot Bayonetta, saj je položaj v prostoru manj važen in je besni knofodrk po izmiku dostikrat recept za zmago. Po drugi strani pa ameriško pravokotnih ulic marsikdaj niti opaziš ne, saj si stalno pod pritiskom. Akcija se zlepa ne upočasni, saj te na uli­cah vsevdilj ogrožajo bodisi roboti bodisi zajebana vrata bodisi vetrovniki bodisi udari kavljev iz lufta. Dol­ži­na resda ni zavidljiva, saj igra na normalni zahtevnosti traja kakih šest ur, čemur ni pridružen multiplayer. Vendar je enoličnost zbita na drobno merico in tu ni več dolgcajta iz Platinumove prejšnje licenčne titule, Legend of Korra. Takisto ne gre zanemariti dimenzij najvišje zahtevnosti, ki orenk preizkusi spretnost, in petdesetih ločenih izzivov. Te odklepaš sproti in te znajo kakor VR-misije v Metal Gear Solidih nesramno pograbiti. Nadaljevalne točke so razpostavljene s posluhom, vmesne sekvence je zmerom moč preskočiti, včitavanje je hitro in cena igre je marsikod nižja od običajne. Fizičen izvod za PC zna denimo stati komaj dvajsetaka. 
No, kralj vsega je sijajno vzdušje. Stalno se počutiš, kot da se igraš s priljubljenimi roboti in sodeluješ v njihovi risanki. V objemu stilistično izpiljene cel-shaded grafike in udarne zvočne podlage doživiš klasične Transformerje v igralni obliki, ki so si jo od nekdaj zaslužili. Če ti dogajajo, Opustošenja ne zamudi!

Vsak samodej ima lastno vozilno obliko (tu Bumblebeejeva), ki se podreja igrač­kasti tradiciji in ne Bayevim filmom. Uporabni so tudi za hitro oddaljevanje od kanalj.

Transformers: Devastation
založnik: PlatinumGames / Activision
objavljeno: Joker 270
januar 2016

81
pristna izvorna transformskost
suvajoča borilno-strelsko-skakalna akcija
premišljene težav­nos­ti, raznovrstni so­vragi in dodatni izzivi
pusto mesto
lahko bi bila daljša in globlja